Demanti: »Ni banke, ki bi bila tako velika, da je ne bi pustili propasti…«

Če je morda izraz »too big to fail« stalnica na evropskem bančnem parketu, to vsaj za zdaj ne velja v primeru Deutsche Bank. Nemci so Evropi pokazali, da ne bodo reševali goljufivih bank, ki so zavajale investitorje in s tem zakuhale krizo.

Da Deutsche Bank ne bo dobila državne pomoči, tudi če jo bo potrebovala, je izjavila celo sama nemška kanclerka Angela Merkel, njenemu mnenju pa se je pridružil tudi nemški centralni bankir v ECB Jens Weidmann. Tudi preostala Nemčija je še kako naveličana reševanja bank z davkoplačevalskim denarjem. Na to temo je zanimiva zadnja javnomnenjska raziskava nemškega Focusa, v kateri je več kot dve tretjini Nemcev odločno nasprotovalo državni pomoči pri reševanju bank ali držav.

Številni bankirji se strinjajo, da je kazen odločno previsoka, pojavile pa so se tudi teorije zarot, da so šiba božja za evropske banke prav ZDA. V Deutsche Bank se jim do zdaj ni uspelo dogovoriti z ameriškim ministrstvom za pravosodje in se še vedno na vse kriplje trudijo zmanjšati napovedano visoko kazen. Pogovori se nadaljujejo, v banki pa iščejo možnosti za oddajo deleža na svojem oddelku za upravljanje premoženja, s čimer želijo sprostiti nekaj dodatnega kapitala.

Predvidena, 14 milijard dolarjev visoka kazen se sicer sliši veliko. A kazen sama ni težava, če ima banka dovolj prostih sredstev in dovolj visoko kapitalsko ustreznost. Ampak Deutsche Bank ima med vsemi večjimi igralci na svetu – če upoštevamo večje ameriške banke, kot sta Morgan Stanley ali Citigroup – eno najnižjih kapitalskih ustreznosti.

Pojem »bail in« pravzaprav pomeni, da se zradira, izbriše lastnike bank, obveznice, depozite pa pretvori v kapital. Ali so izgube tako velike, da se bo uresničil prav ta scenarij, je še težko napovedati. Gotovo pa se slovenski varčevalci spomnijo primera scenarija »bail in« na Cipru, ko so banke čez noč pretvorile del depozitov v delnice bank.

Po drugi strani pa »bail out« pomeni, da so lastniki pozvani k dokapitalizaciji. Po tem scenariju država ne nastopi takoj, ampak šele če dokapitalizacija ni uspešna. Tako nemška politika kot tudi nemški davkoplačevalci pa temu scenariju seveda niso naklonjeni.