»Davčnemu raju« normirancev so šteti dnevi

Ideja za lajšanje življenja samostojnih podjetnikov je bila plemenita: »Cilj sistema ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov je bil doseči dodatno administrativno razbremenitev malih poslovnih subjektov pri izpolnjevanju njihovih davčnih obveznosti ter povečanje njihove pravne varnosti zaradi večje zanesljivosti ugotavljanja davčne osnove.« Tako imenovanim normirancem namreč ni treba evidentirati stroškov, medtem ko je davčna osnova določena kot razlika med doseženimi prihodki in 80 odstotki normiranih odhodkov. V praksi to pomeni, da bo normiranec z 20.000 evri letnih prihodkov moral plačati davek (dohodnino) na le 4000 evrov visoko davčno osnovo.

Proučujemo, kako bi sistem spremenili, da bi povečali njegovo učinkovitost in omejili zlorabe.

A na ministrstvu za finance danes priznavajo, da sistem, čeravno dostopen širšemu krogu davčnih zavezancev, ni zaživel v obliki, kot so si jo zamislili pred vpeljavo leta 2013. Namesto tega se uresničujejo nekateri pomisleki in dvomi – tako o ustreznosti postavljenega sistema kot tudi z vidika spodbujanja neželenega ravnanja delodajalcev in davčnih zavezancev – ki so jih imeli na ministrstvu pred štirimi leti. »Podatki kažejo, da se nameni in cilji veljavnega sistema ne dosegajo v zadostni meri,« poudarjajo na ministrstvu in dodajajo, da jim večletne izkušnje omogočajo presojo učinkovitosti sistema in tudi pripravo njegovih izboljšav. Nekaterih davčnih ugodnosti tako morda kmalu ne bo več.

Težave so seveda širše, saj davčne in finančne spodbude za začetek samostojne podjetniške poti niso oživile podjetniške žilice Slovencev, temveč so postavile temelje za nadaljnjo skrb vzbujajočo prekarizacijo na trgu dela. Delodajalci so dobili nov obvod okoli razmeroma visoke obdavčitve dela pri nas, z »zaposlovanjem« samostojnih podjetnikov pa nadalje izkrivljajo trg dela. Nižji stroški dela jim namreč omogočajo večjo konkurenčnost, s čimer silijo v podobno prakso še druge igralce na trgu. Pri tem potegnejo krajši konec samostojni podjetniki, ki ostajajo ujeti v negotov in pogosto finančno skrhan položaj, navsezadnje pa tudi država, saj je ob davčne prihodke, ki bi jih prejela s precej višjimi vplačili delodajalcev za redno zaposlene.

Leon Vidic

Sistem se sicer izkorišča iz dveh smeri. Kot smo že pojasnili, ga izrabljajo delodajalci z namenom zniževanja stroškov dela, »luknje« v zakonu pa izkoriščajo tudi sami samostojni podjetniki. Sistem je nesorazmerno ugodnejši za zavezance, ki opravljajo določene dejavnosti, na primer storitvene, in je bistveno spodbudil nezakonite prakse na trgu dela ter prikrivanje prihodkov. Pa tudi verižno ustanavljanje podjetij ter drobljenje prihodkov na različna podjetja v lasti povezanih oseb, z namenom izpolniti pogoje za vstop v sistem, opozarjajo na finančnem ministrstvu. Ena od omejitev za normirance, ki spodbuja nastanek verižnih lastnikov espejev, so denimo letni prihodki do 50.000 evrov.

In milijonske davčne izgube

Obseg zlorab je težko oceniti, priznavajo tako na ministrstvu za finance kot na finančni upravi (Furs). Toda učinki ne morejo biti zanemarljivi. Če je bilo konec lanskega novembra v register davčnih zavezancev vpisanih skoraj 100.000 fizičnih oseb, ki imajo v Sloveniji registrirano vsaj eno dejavnost, je med njimi kar okoli tretjina ali dobrih 33.000 takšnih, ki so se odločili za ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov.

Primerjava povprečnih davčnih prilivov ene in druge skupine ne bi bila preveč zahtevna, a bi izkrivljala celotno sliko, saj so normiranci ob nižji davčni stopnji zaradi cedularnega – to pomeni pavšalnega in enkratnega – načina obdavčitve prikrajšani za nekatere davčne olajšave, na primer splošno olajšavo in olajšavo za vzdrževane družinske člane. Negativni učinek sedanje ureditve na javne finance je zato tako rekoč neizmerljiv oziroma izračuna nimajo ne na Fursu ne na finančnem ministrstvu. Na slednjem so sicer leta 2013 ocenili, da bo uvedba tedaj novega sistema zmanjšala prihodke v proračun za približno pet milijonov evrov. »Iz podatkov o realizaciji prihodkov proračuna bi to lahko deloma potrdili,« pravijo danes.

Iz vsega naštetega je po oceni ministrstva jasno, da veljavni sistem ruši enakomerno porazdelitev davčnega bremena posameznih skupin davčnih zavezancev glede na njihovo dejansko ekonomsko moč. »Zato proučujemo, kako bi sistem spremenili, da bi povečali njegovo učinkovitost, omejili zlorabe oziroma uporabo sistema kot instrumenta za zniževanje davčne obveznosti,« dodajajo. 

Leon Vidic

Kdo so normiranci in po čem se razlikujejo od običajnih s. p.?

Samostojnim podjetnikom, ki se prostovoljno odločijo za odmerjanje davčne osnove znižane za normirane odhodke v višini 80 odstotkov prihodkov, ni treba voditi evidenc o stroški. Zaradi preprostega izračuna davčnih obveznosti pa hkrati ne potrebujejo računovodij, kar pomeni zmanjšanje administrativnih stroškov.

A na drugi strani ne morejo računati na nekatere ugodnosti, ki jih lahko uveljavljajo preostali samostojni podjetniki. Ne morejo na primer zmanjšati davčne osnove na račun zneskov izgub iz preteklih let. Podobno je tudi z davčnimi olajšavami (splošna olajšava, olajšava za vzdrževane člane...) – zavezanec jih ne more uveljavljati, prav tako ne more prenašati neizkoriščenega dela olajšav iz preteklih obdobij.