D. O. O. ali S. P.?

Podjetniki imajo pri vstopu v poslovni svet dve možnosti: ali odprejo s. p. ali pa d. o. o. Pri odločanju o pravnoorganizacijski obliki delovanja se je najprej treba vprašati, koliko denarja imajo na voljo, saj za odprtje d. o. o. potrebujejo 7500 evrov ustanovnega kapitala, ki pa ga lahko prelijejo v nakup potrebne opreme in tako financirajo začetne stroške.

V Sloveniji je praksa, da imajo podjetniki najprej status samostojnega podjetnika, pojasnjuje davčna svetovalka Petra Mlakar. »Vzrok je v tem, da za status ne potrebujemo finančnega vložka,« pravi. »Ko podjetnik kasneje doseže določeno mejo prihodkov, in zanj davčna bremena postanejo previsoka, pa se običajno odločijo za odprtje d. o. o., kjer je obdavčitev, drugače kot pri statusu samostojnega podjetnika, stalna ne glede na dobiček in se je z letom 2007 povečala s 17 na 19 odstotkov.«

Prehod se običajno zgodi, ko začnejo prihodki rasti in se stroški ne povečujejo, torej podjetnik pade v tretji ali višji dohodninski razred, kjer obdavčitev znaša od 34 do 50 odstotkov od razlike med prihodki in stroški. Že drugi dohodninski razred je obdavčen više kot pri d. o. o., saj je za davek od dohodka dejavnosti med 8021,34 in 20.400,00 evra treba plačati 27 odstotkov akontacije dohodnine.

Pexels

S. p. prosto razpolaga z denarjem

»Kljub davčno ugodnejšemu d. o. o. pa se večina podjetnikov pri nas odloča za status s. p., ker pri njem lahko, drugače kot pri d. o. o., prosto razpolagajo z denarjem. Lastnik d. o. o. je namreč upravičen le do plače, ki jo ima, če je v podjetju tudi zaposlen, če pa želi razpolagati z dobičkom, mora plačati 25-odstotni davek na njegovo izplačilo,« pojasnjuje Mlakarjeva. To dejansko pomeni 44-odstotno efektivno obdavčitev za d. o. o. »V primerih, ko lastnik d. o. o. ne potrebuje denarja, pa ga pri d. o. o. lahko varčuje in z izplačilom počaka nekaj let.« Če podjetje ni namenjeno trajnemu poslovanju, se ob likvidaciji ali prodaji obdavčuje prek kapitalskega dobička. Davčna stopnja na dobiček iz kapitala se namreč niža glede na leta lastništva kapitala. Pri odtujitvi lastniškega deleža po petih letih lastništva znaša davčna stopnja 15 odstotkov, po desetih letih znaša deset odstotkov, po 15 letih pet odstotkov, po 20 letih pa mu davka ni več treba plačati.

Država pa za obe možnosti ponuja sistem normirane obdavčitve, torej, da podjetniku avtomatsko prizna osemdeset odstotkov prihodkov kot stroškov. To pomeni, da davek znaša 20 odstotkov od 20 odstotkov vseh prihodkov, torej se kot davek plača le pet odstotkov od vseh prihodkov. Pri s. p. gre za dokončno obdavčitev, pri d. o. o. pa ta stopnja v letu 2017 znaša 19 odstotkov, in če lastnik želi razpolagati z denarjem za osebno potrošnjo, je treba ob izplačilu plačati še dodatnih 25 odstotkov.

Davčna svetovalka Petra Mlakar: »Kljub davčno ugodnejšemu d. o. o. se večina podjetnikov pri nas odloča za status s. p.«

Mlakarjeva pojasnjuje, da je pri odločanju za pravnoorganizacijsko obliko treba upoštevati tudi vrsto dejavnosti in stopnjo tveganja za terjanje odgovornosti. »Za podjetja, ki nimajo malo stroškov in s tem visoko dodano vrednost, to so med drugim storitvene dejavnosti, je normirani sistem zelo ugoden. Če pa govorimo o proizvodnji, kjer je dodana vrednost manjša, torej je stroškov več, potem se normirani sistem ne izplača,« pojasnjuje sogovornica.

Pomembna razlika, ki se je podjetniki včasih ne zavedajo dovolj dobro, pravi Mlakarjeva, pa je v prevzemanju odgovornosti. »Pri d. o. o. odgovornost nosi podjetje s svojim premoženjem, torej podjetje samo s svojim premoženjem. Samostojni podjetniki odgovarjajo s svojim premoženjem, če ga seveda imajo.« V njihovo premoženje ni vključeno premoženje sorodnikov, torej, če ima samostojni podjetnik dejavnost registrirano na nepremičnini, ki ni njegova, potrebuje le potrdilo njenega lastnika, da mu opravljanje dejavnosti na tem naslovu dovoljuje, a to ne pomeni, da lastnik nosi kakršno koli odgovornost. »V postopkih izvršbe se sicer lahko zgodi, da izvršitelj pride na naslov, kjer je samostojni podjetnik registriran, ne da bi pred tem preverili lastništvo, vendar je to problematika izvršiteljev, in ne lastnika poslovnega prostora. Izjava o podpisu dovoljenja za registracijo dejavnosti pa je bila uvedena po zakonu o gospodarskih družbah leta 2015, da bi se omejilo odpiranje slamnatih podjetij, saj se je dogajalo, da so se odpirala podjetja na neobstoječih naslovih ali pa je bil na naslovu le poštni nabiralnik,« pojasnjuje Mlakarjeva.

Pexels

Zanemarljivi pa niso niti stroški upravljanja podjetij. Medtem ko pri s. p.-normirancih stroškov za računovodski servis skoraj ni ali pa so minimalni, so pri d. o. o. praviloma veliko višji. Tudi če je d. o. o. obdavčen po normiranem sistemu, mora oddajati letno poročilo, dodaja Mlakarjeva.

Prikazovanje neupravičenih stroškov je stvar davčne kulture, ki pri nas ni ravno najboljša. Na upravičenost določenih stroškov bi morali opozoriti že računovodski servisi.

Praviloma je največja težava pri d. o. o. izplačilo denarja in tega se marsikdo ne zaveda dovolj dobro. Zaradi tega podjetniki uporabljajo razne obvode, od tega, da izdelke za osebno potrošnjo prikazujejo kot stroške podjetja, do tega, da zasebna potovanja navajajo kot poslovna, razlaga davčna svetovalka. »Prikazovanje neupravičenih stroškov je stvar davčne kulture, ki pa pri nas ni ravno najboljša. Upravičenost določenih stroškov preverjajo inšpektorji, bi pa morali že računovodski servisi podjetnike opozoriti na nezakonite stroške.« Tako je bila pred leti odmevna akcija organov pregona v zvezi z nakupovanjem luksuznih oblek in torbic, ko so organi od ponudnikov tovrstnega blaga zahtevali izdane račune poslovnim subjektom, ali pa ko so enako storili s turističnimi agencijami in za vsako potovanje preverili, ali je bilo poslovno ali zasebno. Po besedah Mlakarjeve pa je dokazovanje v inšpekcijskih postopkih težavno, tako na eni kot na drugi strani, »vsekakor pa mora biti podprto z dokazi«.

Kot smo že poročali, vlada zaradi izkoriščanja normiranega sistema zdaj razmišlja o njegovi ukinitvi. Dogaja se namreč, da osebe, ki so bile prej zaposlene, odpirajo s. p. ali d. o. o. in prek njih sodelujejo z istim delodajalcem, kot so prej po pogodbi o zaposlitvi. V resnici gre v teh primerih za prekrivanje delovnih razmerij in davčno optimiziranje prihodkov, tako na strani s. p. kot na strani podjetja, ki sodeluje s s. p. ali d. o. o. Mlakarjevi se napovedana ukinitev normiranega sistema ne zdi smiselna. »Tako kot povsod drugod lahko tudi na tem področju posamezniki zlorabljajo zakonodajo, zato bi morala država več narediti za nadzor in kaznovanje nezakonitih praks, ne pa da sistem kar ukine za vse,« pravi. Prav tako pa bi moral po njenem mnenju zakon bolj jasno določati, v katerih primerih podjetje ne sme sodelovati s s. p. in d. o. o., torej, kdaj gre za neodvisno opravljanje dejavnosti in kdaj ne.