Čustvena navezanost na naložbo ima lahko negativne posledice

Vprašanja lahko pošljete na elektronski naslov svetkapitala@vzajemci.com in odgovor strokovnjakov Vzajemci Skupine boste prejeli v treh delovnih dneh po elektronski pošti. 

Vprašanje

V tujih medijih sem večkrat opazil podatek, da večina vlagateljev ustvarja nižjo donosnost kot trg, na katerega investira. Tudi skladi naj bi zaostajali. Ali je to res?

Odgovor

Tako je. Podatek je resničen in za to sta odgovorna predvsem dva dejavnika: stroški, povezani z upravljanjem sklada, ter neracionalno ravnanje vlagateljev v obdobjih, ko trgi močneje nihajo. Stroškom v taki višini, kot so, se težko izognemo, razen če imamo dovolj visok portfelj. Težje pa se upremo odločitvam o nakupu ali prodaji posameznega vrednostnega papirja.

Izogibanje izgubam je lahko boleče

Sprijazniti se z izgubo je lahko boleče. Toda izogibanje izgubam je lahko še bolj. Raziskava o vedenjskih financah, objavljena že leta 1998, je pokazala, da ima posamezni vlagatelj več kot 50-odstotno možnost, da bo prodal boljšo delnico ali sklad – hkrati pa se v večini primerov povprečno izkaže, da se te enote, ki jih je vlagatelj prodal, v naslednjem obdobju izkažejo za donosnejše od trga; enote, ki jih vlagatelj obdrži, pa za manj donosne od trga.

Zakaj se to dogaja? Prodaja naložbe, ki prinaša izgubo, za posameznika večinoma pomeni emocionalno izgubo in ne finančne. Če prodaš pod ceno, ki si jo plačal, ne moreš več reči: »Naredil sem pametno potezo. Vrednost bo še zrasla.«

Vlagatelji pa niso edini, ki se spopadajo s takimi težavami. Tudi upravljavci, je ugotovljeno v raziskavi, se spopadajo s podobnim razmišljanjem. Razvidno je, da upravljavci, ki se poskušajo znebiti nedonosnih delnic, povprečno dosegajo za štiri odstotne točke na leto slabši rezultat kot tisti, ki brez težav prodajo naložbo, ki pomeni izgubo.

V članku Cramer: Ljubite delnico, dokler vam prinaša denar (Vzajemci.com, november, 2010) je avtor zapisal: »Vložili ste veliko svojega časa, truda, znanja in izkušenj v analiziranje posamezne naložbe, zato ste si ustvarili 'zgodbo', v katero verjamete in na podlagi katere ste izbrali naložbo. Čeprav ste opravili domačo nalogo, kar vas uvršča med tisto manjšino vlagateljev, ki ji ne pripada laskavi naslov ovca ter ki se zaveda in razume, da je vlaganje na kapitalske trge vedno povezano s tveganji, ste lahko v nevarnosti. Če ste preveč prepričani v svoj prav, ker je to vaša lastna zgodba ter ste nekako celo čustveno navezani in ponosni na izbiro, ste na dobri poti, da boste na koncu ustvarili izgubo.« Čustvena navezanost na delnico ali sklade ni nič drugega kot človeški ego in potreba po »imeti vedno prav«.

S podobnimi problemi se spopadajo vsi – od vlagateljev začetnikov do profesionalcev –, ki vsak dan trgujejo na kapitalskih trgih. Tudi gradbena podjetja in banke, s tem ko se poskušajo znebiti svojih nepremičnin in slabih naložb ter likvidirajo dobre. Vse žene razmišljanje: »Naredil sem pametno potezo. Vrednost bo še zrasla.«

Pixabay

Položaj se ne obrne vedno v prid

V eni raziskavi so šli znanstveniki še dlje – ljudem so slikali možgane in njihovo dejavnost. Medtem so se morali odločati, ali prodati ali kupiti naložbo, katere vrednost se je ves čas naključno spreminjala. Raziskovalci so se osredotočili predvsem na del možganov, ki se odziva na veselje oziroma na nagrajevanje, še posebno tisto nepričakovano.

Ko je bila vrednost naložbe v minusu in se nato dvignila nad gladino, so opazili, da je bila aktivnost v tem delu možganov zanemarljiva. Veliko udeležencev je reklo, da so upali, da se bo cena zvišala. Rezultati kažejo, da so udeleženci raziskave ne samo upali, ampak pričakovali, da se bo cena zvišala. Ker so dobili to, kar so pričakovali, se tisti del možganov ni odzval. Tako lahko sklepamo, da veliko vlagateljev, ki izgubljajo denar, avtomatsko – upravičeno ali ne – sklepa, da se bo položaj gotovo obrnil njim v prid.

Kako se izogniti napačnim odločitvam?

Napačnim odločitvam se lahko tudi izognete. Najprej, poiščite drugo mnenje: od finančnega svetovalca ali kakšnega izkušenega vlagatelja, ki mu zaupate. Izkušeni vlagatelji poznajo pravilo, ki pravi, da se je treba za uspešno vodenje naložb od teh čustveno distancirati, saj pretirana čustvena vpletenost pogosto vodi v iracionalne odločitve. Pravilo pravi, da bo vaše naložbe bolje upravljala strokovno usposobljena oseba, ki razpolaga z zadostnim znanjem, časom in potrebnimi informacijami. Poleg tega se naložbeni strokovnjaki čustveno ne vežejo na premoženje strank in tudi zaradi tega premoženje upravljajo uspešneje.

Pixabay

Skrb vzbujajoč je podatek, da 57 odstotkov Slovencev sebe oziroma partnerja vidi kot zadosten vir informacij za upravljanje osebnih financ (Vezovišek, 2011). Po omenjeni raziskavi ima le 19 odstotkov anketirancev osebnega finančnega svetovalca, kar kaže na zelo slabo finančno kulturo Slovencev.

Začnite meriti, koliko časa držite naložbe, ki prinašajo izgubo, in koliko časa držite naložbe, ki prinašajo dobiček. Če držite tiste, ki dolgo delajo izgubo, si določite en datum, na katerega boste vsako leto realizirali morebitne izgube.