Četudi Velika Britanija odide, bodo britanska podjetja ostala

Za zdaj sploh ni jasno, v katero smer pluje barka. Preostalih 27 članic Evropske unije in Združeno kraljestvo se še izgubljajo v brezpotjih osnovnega dela – to je vsaj približne ureditve temeljnih ločitvenih vprašanj, kot so britanske finančne obveznosti, režim na meji na irskem otoku in status državljanov, ki bodo po brexitu ostali na drugi strani. Najpomembnejša zadeva, urejanje prihodnjih trgovinskih in drugih odnosov, je v ozadju.

Majava samozavest Mayeve

Pritisk podjetij, ki potrebujejo jasne podlage za prihodnje poslovne načrte, se krepi. A jasnih sporočil z Downing Streeta 10 ni. Tudi bruseljski diplomati zmigujejo z rameni in opozarjajo, da še čakajo na londonske zamisli. V Bruslju jih zanima predvsem, kako nameravajo izpolniti svoje obveznosti. Na zadnjem vrhu unije je britanska premierka Theresa May dobila vsaj simbolično znamenje dobre volje članic, ki bodo začele pripravljalne notranje pogovore o snovanju odnosov po brexitu. Njihovo urejanje postaja za London čedalje bolj žgoča tema.

Časi, ko je premierka Mayeva samozavestno zatrjevala, da je za Združeno kraljestvo boljši scenarij brez kupčije (no deal) kot slaba kupčija (bad deal), so minili. Postalo je jasno, da bi bil kaotičen brexit brez sporazuma velika katastrofa za vse. A veliko večja za Britance. Kot pot v pogubo. Na stotine sporazumov, ki jih ima Evropska unija sklenjene s tretjimi državami, za Združeno kraljestvo čez noč ne bi več veljalo. Evropski pogajalci opozarjajo, da bi imelo Združeno kraljestvo težave pri uvozu jedrskega materiala, letala njihovih letalskih družb in njihovi piloti bi ostali brez dovoljenj, težave bi se pojavile pri uvozu živil, avtomobilov in vsega drugega.

Vpeljati bi morali carine po pravilih Svetovne trgovinske organizacije in strog nadzor na mejah. Še najhujše posledice pa bi lahko imelo dejstvo, da finančna industrija iz londonskega Cityja ne bi mogla več ponujati storitev po Evropski uniji. Številne stvari, ki so jih razlagali zagovorniki brexita, so se pokazale kot neuresničljive. Na Otoku tako šele zdaj dobro spoznavajo, kaj vse pomeni ločevanje od unije. Združeno kraljestvo ne more na hitro skleniti trgovinskih sporazumov z drugimi deli sveta, saj pogajanja in postopki trajajo leta in leta. Tudi posebno razmerje s sedemindvajseterico po brexitu utegne trajati še kar nekaj časa.

Mehak ali trd prehod

Po oceni glavnega pogajalca Evropske unije Michela Barniera bi bilo najbolje, da bi se prehodno obdobje med brexitom in uveljavitvijo novih odnosov končalo konec leta 2020, ko se izteka sedemletni proračunski okvir unije. Glede britanskih finančnih zavez iz članstva je najpomembnejše, da se po pravilih EU številni računi za projekte, financirane iz skupnega proračuna, morajo plačevati še tri leta po izteku proračunskega okvira. To pomeni, da bodo računi prihajali še vse do leta 2023. Predvsem za velike prejemnice iz evropskega proračuna, tudi Slovenijo, je ključno, da z izplačili ne bo nobenih težav.

V podjetju Akrapovič, ki izdeluje izpušne sisteme za Aston Martin in Bentley, opažajo, da stranke vodijo manjše zaloge.

Glavni bruseljski analitiki, kakršen je Fabian Zuleeg iz Evropskega političnega centra, opozarjajo na temeljno dilemo, prepleteno s pravili EU in britansko notranjo politiko. Mehak brexit bi bilo sicer najlažje izpeljati in povzročil bi najmanj gospodarske škode na obeh straneh. Toda politično bi ga težko »prodali«, saj bi glavne stvari, zaradi katerih so se sploh odločili za izstop, ostale bolj ali manj nedotaknjene. Bolj trd, a še vedno sporazumni brexit s strogo ločitvijo pa bi imel večje negativne gospodarske posledice in bi pomenil večje tveganje.

Med samo tranzicijo – če bo seveda sprejeta – bodo morala še naprej veljati pravila EU na številnih področjih. Po drugi strani Združeno kraljestvo ne bo več moglo sodelovati pri njihovem sprejemanju. Tudi pristojnost sodišča EU za notranji trg se ne bi smela spreminjati. Tak status quo na gospodarskem področju je z vidika sedemindvajsetih držav članic sicer logičen, vendar bo za zagovornike brexita težko sprejemljiv, saj bodo še naprej odvisni od bruseljskih pravil. Vsekakor si industrija na obeh straneh Rokavskega preliva želi čim bolj organiziran in mehak prehod.

Kaj po prehodu?

Še bolj je negotovo, kakšni odnosi bodo sledili tranziciji. Na mizi so, denimo, kanadski, norveški in švicarski model. Na koncu bo gotovo obveljala rešitev sui generis. Britanska logika je nedvoumna. Želeli bi si rešitev, ki je po obveznostih podobna sporazumu EU s Kanado (Ceti) in po vsebini, to je popolnem dostopu do notranjega trga, primerljiva s statusom Norveške. Takšna Evropa à la carte (v angleščini bi se reklo cherry picking) je za države članice, ki ostajajo v povezavi, nesprejemljiva. Norveška mora v zameno plačevati v proračun EU in dopuščati prost pretok delavcev. Tega Britanci najbrž ne bi sprejeli.

Pritisk podjetij, ki potrebujejo jasne podlage za prihodnje poslovne načrte, se krepi.

Švica ima v odnosih z Evropsko unijo mrežo sporazumov s posebnostjo – klavzulo giljotine. Skladno z njo v primeru odpovedi enega od sporazumov ne velja noben več. Če bi Švica v nasprotju s sporazumom na primer omejila prosto gibanje delavcev iz unije, ne bi več veljali drugi sporazumi, ki omogočajo delovanje Švice na evropskem notranjem trgu. Glede prihodnjih odnosov EU z Otokom si bodo pogajalci še razbijali glavo. Kaj bo nastalo, je povsem negotovo. Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) je v zadnji analizi opozorila, da bi preklic brexita, z novo vlado ali referendumom, krepko pripomogel k višji gospodarski rasti.

Tusk o možnosti, da brexita sploh ne bo

Možnosti, da do brexita sploh ne pride, da Velika Britanija torej ne zapusti Evropske unije, je minuli teden omenil predsednik evropskega sveta Donald Tusk. V razpravi v evropskem parlamentu v Strasbourgu je ocenil, da bi se pogajanja o brexitu lahko končala tudi brez izstopa iz unije in da je to tretja možnost poleg brexita z dobrim končnim dogovorom in izstopa brez končnega dogovora. Odgovornost za to, ali bodo zapustili unijo in kako, je seveda v rokah Londona. »London je odgovoren za to, kako se bo izteklo – z dobrim dogovorom, brez dogovora ali brez brexita,« je poudaril Tusk in poslance pozval k enotnosti. »EU se bo lahko spopadla z vsakim scenarijem, če ne bomo razdeljeni,« je dejal.

Brexit in Slovenija

Usoda brexita niti Slovenije ne bo obšla. V Veliki Britaniji živi in dela okoli 3600 Slovencev, v Sloveniji živi okoli 800 britanskih državljanov. V Veliki Britaniji je po podatkih britansko-slovenske gospodarske zbornice s podružnico ali pisarno navzočih kakšnih trideset slovenskih podjetij, pri nas posluje 21 britanskih. Glede na obseg trgovine je Velika Britanija z okoli dvema odstotkoma celotnega slovenskega izvoza na 12. mestu med zunanjetrgovinskimi partnericami. Blagovna menjava med državama je lani znašala nekaj manj kot 900 milijonov evrov, na zbornici pa si želijo, da bi do leta 2019 dosegla milijardo.

Sodelovanje med Slovenijo in Veliko Britanijo je vse prej kot zanemarljivo, zato se pri zbornici že vse od referenduma o izstopu iz Evropske unije intenzivno pripravljajo na prihajajoče spremembe. Okrogla miza, ki so jo sredi leta organizirali z namenom, da bi ugotovili glavne izzive in težave, s katerimi se zaradi brexita srečujejo podjetja, je privabila več kot sto udeležencev, med glavnimi govorniki pa sta bila tudi predstavnika podjetij Steklarna Hrastnik in Akrapovič. Oboji se opirajo na neposredne odnose, prvi s kupci ali distributerji, drugi s proizvajalci avtomobilov.

Pexels

Akrapovič v Aston Martinu in Bentleyju

V Steklarni Hrastnik so tako povedali, da načrtujejo v prihodnjih dveh letih poglobljen razvoj na britanskem trgu, nameravajo zgraditi močne odnose s strankami, da bi si s tem zagotovili posel tudi po izstopu. V podjetju Akrapovič, ki izdeluje izpušne sisteme za Aston Martin in Bentley, so pojasnili, da od referenduma naprej opažajo, da stranke vodijo manjše zaloge. Skrbita jih negotova prihodnost na področju carin in nihanje britanskega funta, ugotavljajo pa tudi, da bi se lahko v verigo vključili novi posredniki, ki bi se ukvarjali z administracijo, in bi tako zmanjšali možnost direktne prodaje.

Pri podjetjih, ki delajo na britanskem trgu, naj bi bilo največ nelagodja čutiti zaradi nejasnega statusa zaposlenih, ki niso britanski državljani. Prav pravice državljanov EU v Veliki Britaniji navajajo kot največji problem številna podjetja, saj da gre za temelj poslovanja. Skrbijo jih seveda tudi carine in druge dajatve ter zakonodajni okviri oziroma grožnja, da ta med EU in Veliko Britanijo ne bi bil več poenoten.

Britanska podjetja želijo v Evropo

Prvega decembra se bo Slovenija v Londonu predstavila na naložbeni konferenci, in sicer kot destinacija priložnosti za britanska podjetja. Ta so namreč po referendumu o izstopu iz EU junija 2016 močno povečala povpraševanje po investicijah v regije srednje in vzhodne Evrope, po selitvi proizvodnje iz Azije v centralno in vzhodno Evropo, po iskanju novih dobaviteljev in iskanju kupcev v regiji. Kot pojasnjujejo na britansko-slovenski gospodarski zbornici, navezujejo stik z njimi britanska podjetja, ki iščejo priložnosti v tem delu Evrope, bi pa bilo tovrstnega povpraševanja še več, če bi imela Slovenija jasno strategijo o nastopu na britanskem trgu. Zadnji dve leti pred načrtovanih izstopom Velike Britanije iz EU sta ključni. Pri zbornici si želijo, da bi se vključila tudi država – da bi ta določila področja, ki bi lahko bila zanimiva za britanska podjetja, kako uspešni bodo, pa bo pokazal čas.

Preberite tudi: Pogovor z direktorico Britansko-slovenske gospodarske zbornice Barbaro Uranjek