Centralne banke v boju za vaše pokojnine

Minili so časi, ko so se ljudje lahko mirno upokojili in se preživljali na račun državnih pokojnin. Nekateri so se zaradi tega odločili za varčevanje v posebnih skladih, namenjenih varčevanju za pokojnino z zajamčeno minimalno donosnostjo. Vendar je politika centralnih bank povzročila paradoks.

Obrestne mere državnih obveznic, ki so pomembna utež v takih skladih, so na rekordno nizkih ravneh. Istočasno pa so na rekordnih ravneh vrednotenja delnic. Pokojninski skladi se tako spopadajo z dilemo: ali se sprijazniti z ničelno donosnostjo ali več tvegati.

Vsak od teh dveh scenarijev bo negativno vplival na donose varčevalcev. Če se upravitelji sprijaznijo z minimalno donosnostjo, se bodo v nekaj letih morali spopasti tudi z likvidnostnimi težavami, saj se hitro lahko znajdejo v položaju, ko bo na voljo premalo denarja za izplačilo sprotnih obveznosti. Če pa se upravitelji odločijo za višje tveganje (kar se je v številnih primerih že zgodilo), se bodo morali spopasti tudi s krizami na delniških trgih, ki bi prav tako lahko privedle v likvidnostne težave. In sedanja vrednotenja na razvitih trgih nam razkrivajo, da bodo prihodnji donosi delniških naložb verjetno precej nižji od tega, česar smo bili vajeni v preteklih letih.

Glavni izziv centralnih bank je spodbujanje gospodarstva, ne reševanje pokojninskih težav. Glavni ekonomist Bank of England Andrew G. Haldane je v pogovoru za FT.com izjavil, da se zaveda težav, vendar se ustanova za te ne bo opravičevala. »Simpatiziram z varčevalci, vendar so najpomembnejša delovna mesta,« je dejal.

Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) je v svoji napovedi z dne 28. 11. 2016 ocenila, da je svetovno gospodarstvo še vedno ujeto v spiralo nizke rasti, ki se giblje nekje pod tremi odstotki. Tako je že pet let.

Glede na vse znane podatke je zelo verjetno, da bo politika evropske centralne banke (ECB) ostala ohlapna še dolgo časa, po napovedih številnih analitikov najmanj do konca leta 2017. S tem bi na zelo nizki ravni ostale tudi obresti na depozite. Največjo škodo pa bi utrpele evropske banke. V ECB opozarjajo, da so banke v območju z evrom zelo ranljive. Banke bi se morale spopasti z visokimi ravnmi slabih posojil, visokimi stroški poslovanja in presežno zmogljivostjo. Napovedi za dobičkonosnost bi se sicer lahko izboljšale, če bo zvišana donosnost obveznic v območju z evrom, ki se je zgodila v zadnjih tednih, taka tudi ostala, ocenjujejo v ECB.

...

Pomembne alternativne naložbe

Poleg višjega tveganja ter ničelnih donosov so pokojninski skladi ter institucionalni vlagatelji zaradi gospodarskih obetov ter pričakovanj daljšega obdobja ohlapne monetarne politike posegli po tretji možnosti – alternativnih naložbah, ki so bile pred tem na voljo predvsem premožnim posameznikom. Alokacije v alternativne naložbe (ZDA in Kanada) so se s povprečja petih odstotkov leta 1995 zvišale na približno 30 odstotkov celotnega portfelja pokojninskih skladov leta 2015.

O naložbah v okviru zasebnega lastniškega kapitala (ang. »private equity«) smo pisali že veliko, a če na kratko povzamemo, gre za naložbeni razred z nizko korelacijo z delniškimi trgi, ki je v zadnjih desetih letih ustvaril povprečno 13,7-odstotno letno donosnost (CARG), kar je bistveno več, kot so ali pa bodo zmogle delnice v prihodnjih letih. Institucionalni denar se torej končno, kar napovedujemo že nekaj časa, obrača stran od delnic in obveznic. Eden takšnih primerov je pokojninski sklad Credit Suisse, ki mu zaradi izjemnih lanskih rezultatov zdaj sledijo večji pokojninski in institucionalni vlagatelji Švice in drugih evropskih držav.

Kaj to pomeni za zasebne vlagatelje?

Vsekakor vse večji interes velikih institucionalnih vlagateljev potrjuje naložbe »private equity« kot enega ključnih naložbenih razredov za investiranja v prihodnosti. Vendar je treba biti pri investiranju v ta novi naložbeni razred zelo previden, saj se mora vsak vlagatelj najprej pozanimati o možnostih, prednostih in slabostih tega naložbenega razreda. Prepričani pa smo, da bodo v prihodnje tudi v Sloveniji taki skladi imeli zelo pomembno vlogo v portfeljih vlagateljev, poleg tega pa bodo pripomogli k razvoju gospodarstva. To potrjuje tudi podatek, da so skladi dobili svoje mesto tudi v zakonu o investicijskih skladih in družbah za upravljanje (ZISDU-3).

Mihaylo Todurov, gostujoče pero