Čas opazovanja, kako ravnajo množice

Njegove ideje so posvojili tudi v britanski vladi, kjer so s pomočjo zunanjih spodbud (angl. nudge) poskušali ljudi usmeriti k pravim, zanje koristnejšim odločitvam. Znan je primer prostovoljnega pokojninskega sistema, kjer je inercija povzročila, da ljudje niso vstopali v ponujene programe, četudi bi jim koristili. Profesor Thaler je predlagal, da bi pri podobnih državnih programih ljudi avtomatično vključili v program, medtem ko bi bil izstop mogoč le na podlagi prošnje, torej aktivnosti članov.

Zanimiva je tudi anekdota iz zgodnjega obdobja njegovega poučevanja, ko je ugotovil, da so študenti veliko bolj občutljivi za število točk, ki so jih dosegli na izpitu, kot samo oceno. Naslednje leto je za izpit, ki so ga študenti povprečno reševali le s 70-odstotno uspešnostjo, določil maksimalno 137 točk (namesto običajnih 100). Ob podobni distribuciji ocen se je povprečno število točk gibalo okoli 95 in študenti se niso več pritoževali. S to potezo je utemeljeval pomembnost domnevno irelevantnih dejavnikov, ki jih klasična ekonomska teorija prezre. Ključni nasvet ekonomistom je mogoče najti v njegovem govoru na novinarski konferenci po objavi novice o prejemu nagrade. »Če želite pravilno razumeti ekonomijo, morate misliti na dejstvo, da so ljudje človeška bitja.«

Visoke cene delnic povečujejo ranljivost delniškega trga, v preteklosti pa je k dejanskemu negativnemu obratu na trgih po mnenju Shillerja pripomogla predvsem skrb vlagateljev, da so drugi vlagatelji tik pred razprodajo svojih naložb.

Profesor Thaler svoja dognanja uporablja tudi pri opazovanju kapitalskega trga. V enem zadnjih intervjujev se čudi ravnodušju vlagateljev v trenutnih razmerah, ki so po njegovem mnenju zelo tvegane. Pomembnost opazovanja ravnanja drugih vlagateljev pri investiranju utemeljuje tudi Robert Shiller, prav tako zagovornik vedenjske ekonomije. Po njegovem mnenju je za razumevanje dogajanja na kapitalskem trgu ključno opazovati psihologijo množic.

Analize množic se loteva s proučevanjem pogostnosti pojavitve določenih besed v medijskih člankih, semantike in običajnih tem pogovorov med ljudmi iz prelomnih obdobij. Že dolgo prevladujoč pomislek o vlaganju na kapitalskih trgih (predvsem ameriškem) temelji na visokih vrednotenjih (na sliki je prikazano gibanje ciklično prilagojenega količnika med ceno in dobičkom na delnico), za katera najdemo v zgodovini le dve primerljivi obdobji: leto 1929, ki mu je sledil 80-odstotni padec delniškega indeksa S & P 500 do leta 1932, in leto 1997, ki mu je sledila izrazita rast do leta 2000 in nato 50-odstotni padec do leta 2002. Visoke cene delnic sicer zvišujejo ranljivost delniškega trga, v preteklosti pa je k dejanskemu negativnemu obratu na trgih po mnenju Shillerja pripomogla predvsem skrb vlagateljev, da so drugi vlagatelji tik pred razprodajo svojih naložb. Po njegovem mnenju trenutne razmere ne kažejo, da bi bili vlagatelji pretirano zaskrbljeni zaradi ravnanja drugih vlagateljev.

Razmišljanje večine tržnih udeležencev usmerjajo zgodbe – »narratives«, kot jim pravi Shiller. Med njimi posebej poudarja strah pred robotizacijo delovnih mest, zaradi česar vlagatelji izdatno povprašujejo po tehnoloških delnicah (na primer facebook, google), in upanje, da bo Trumpu uspelo pospešiti gospodarsko rast.

Omenjeni usmerjevalci razpoloženja vlagateljev so močan zagon dobili s kriptovalutami, po katerih vlagatelji sprašujejo, da ne bi izostali pri naslednji tehnološki paradigmi, Donaldu Trumpu pa kljub nekaterim očitnim neuspehom uspeva ohranjati optimizem oziroma tako imenovano živalsko mentaliteto (angl. animal spirits). Razpoloženje se hitro lahko spremeni, a za zdaj pri izstopnih vratih kapitalskih trgov ni opaziti gneče.

Mag. Gorazd Belavič, CFA, direktor sektorja za analize, Triglav Skladi