Čakajoč na vrnitev Balkan ekspresa

Balkan je ena od zgodb, ki so najbolj zaznamovale naložbeno zgodovino mladega slovenskega trga. Pred letom 2008 je regija veljala za »meko« med vlagatelji, ki se niso ozirali na tveganja, značilna za to regijo. Po letu 2008, ko se je vrednost naložb v regiji zmanjšala za več kot polovico, se je marsikateri vlagatelj opekel in uvidel, da konstantni več kot 20-odstotni donosi ali še višji na letni ravni niso mogoči.

Pretekla gibanja vrednosti so pokazala na surovo volatilnost trgov – od stoodstotnih pozitivnih donosov v enem letu do 50-odstotnih negativnih donosov v naslednjem. 

Najpomembnejši dejavnik visoke rasti tečajev je bila nesporno presežna likvidnost, ki je na nelikvidnem trgu povzročila, da je majhna ponudba delnic ob visokem povpraševanju povzročila zvišanje tečajev. Ključno vlogo pri rasti tečajev so imeli predvsem institucionalni vlagatelji. Mednje uvrščamo švedske sklade (East Capital Balkan Fund, Gustavia Balkans), avstrijski sklad (Hypo South Eastern Europe Opportunities) ter hrvaške in slovenske sklade, ki so med letoma 2006–2007 začeli intenzivno investirati v širšo regijo Balkana. Poleg velike likvidnosti so na rast vplivala še pozitivna vrednotenja podjetij, privatizacija in prevzemi ter pristopna pogajanja držav za vstop v Evropsko unijo. S sprejetjem več zakonov s trga vrednostnih papirjev, s ciljem urediti kapitalski trg in zaščiti malega delničarja, se je zanimanje za te trge še stopnjevalo.

Leta 2007 so bili neto prilivi v balkanske sklade najvišji, medtem ko so skladi dosegli najvišje vrednosti v jeseni 2007, ko so od ustanovitve številni presegli stoodstotno donosnost. Vzroki za visoke prilive v sklade so bili večinoma plod povečanega oglaševanja visokih preteklih donosov, kar je gotovo pripomoglo, da so bili prilivi v balkanske sklade največji ravno na vrhuncu rasti. V tej zadnji fazi je veliko fizičnih in pravnih oseb nakupe točk skladov in delnic financiralo tudi z zadolževanjem ter zastavo vrednostnih papirjev in točk skladov v bankah.

Pot navzdol v območje stagnacije

Vzrok za razprodaje delnic in točk balkanskih skladov leta 2008 lahko povežemo z obdobjem povečane negotovosti v zvezi z rešitvijo statusa Kosova, volitvami na Hrvaškem, hipotekarno krizo v ZDA ter nastopom globalne finančne krize in drastičnega upada gospodarske aktivnosti v svetu. Leto 2008 je bilo najbolj stresno leto vlagateljev v balkanske vzajemne sklade, saj so tečaji po izredni rasti leta 2007, leta 2008 strmoglavili in v enem letu je njihova vrednost padla za več kot 50 odstotkov. Zaradi prevelike izpostavljenosti balkanskim trgom se je del izgub prenesel na celotne portfelje. Draga lekcija, v zvezi s katero upamo, da so se vlagatelji naučili pomembnosti ustrezne razpršitve naložb in pravila, da obrobnim trgom, kot so balkanski, ne namenimo več kot 15 odstotkov sredstev portfelja. Še večji šok so doživeli vlagatelji, ki so na balkanske trge vstopali z lombardnimi krediti, kjer so bile izgube vrednosti zaradi uporabe vzvoda tudi do 3,5-krat višje od tržnih vrednosti.

Lekcija preteklih let je zelo preprosta: na obrobne trge z nizko tržno kapitalizacijo nikoli ne investirajte več kot 15 odstotkov naložbenega portfelja in nikoli za nobeno naložbo ne uporabljajte kreditov. Predvsem pa je nujno zavedanje, da visoka rast v enem obdobju vključuje možnost velikih padcev vrednosti v naslednjem. Brez tveganja ni donosa.

Potencial ostaja

Kljub težkim spominom mnogih, regija še vedno nosi velik potencial dolgoročne rasti. Vendar bodo morali biti vlagatelji v prihodnje veliko previdnejši kot v preteklosti in na balkanske trge investirati le manjši del naložbenega portfelja.

S stališča dolgoročnega investitorja je smiselno del sredstev nameniti tudi tej regiji. K temu dejstvu moramo prišteti še dolgoročne dejavnike, ki vplivajo na privlačnost regije, kot je približevanje regije EU, nizka korelacija z drugimi borznimi trgi, zaostanek indeksov lokalnih borz za indeksi preostalih svetovnih borz, nizek strošek delovne sile in liberalizacija trga. In navsezadnje, ko govorimo o pravem trenutku investiranja, je smiselno razmisliti, ali je za investiranje morda prepozno, ko o regiji že vsi govorijo. Skoraj vsi tisti, ki o regiji govorijo, so vanjo že investirali in tudi zaslužili.

V vsakem primeru pa velja opozorilo, da se pred investiranjem posvetujte z neodvisnim finančnim svetovalcem ali drugo osebo, ki je dobro poučena in ji zaupate, saj na podlagi vašega vprašanja ne moremo presoditi, ali bi bila taka naložba za vas primerna.