Branko Drobnak »Poslovni angeli dajemo pametni denar«

Kakšna je vaša ocena slovenskega zagonskega okolja – imamo potencial?

B. Drobnak: Kakovost start-upov v Sloveniji se povečuje in sledi svetovnim trendom. Evropski skladi tveganega kapitala se ozirajo k nam. Težava je le, da nimamo starega kapitala, finančne elite. Smotrno bi bilo razmisliti o davčnih olajšavah iz davka na dobiček podjetij za vlaganje v organizirane oblike start-up okolja po vzoru Velike Britanije, ki je po uvedbi takšne zakonodaje pravi bum na področju zagonskih podjetij. Če bi se to zgodilo, bi pri nas doživeli neverjeten razvojni razcvet.

Zakaj v klubu Poslovni angeli niste pomagali propadlim slovenskim blagovnim znamkam, ki bodo vedno del kolektivnega spomina?

B. Drobnak: Zagonska podjetja nastajajo kot rezultat velikega novega znanja in novih poslovnih modelov, prvenstveno za nove potrebe, ki jih zahteva hiter gospodarski razvoj. Ta podjetja spreminjajo zemljevid gospodarstva in se ne ukvarjajo s prestrukturiranjem uspešnih ali neuspešnih podjetij. Nastajajo tam, kjer je preboj lahko hiter, preprost in relativno poceni. V velika slovenska podjetja, ki so zamudila prilagajanje ekonomskim tokovom, kot je bila, denimo, Mura, bi morali vložiti preveč za bistveno manjši izkupiček.

Pred dvema tednoma ste se vrnili s poljske start-up konference, ki je podobna slovenskemu Podimu. Slišali ste več kot 300 predstavitev zagonskih podjetij. Katera ideja vas je presenetila?

B. Drobnak: Najbolj mi je bila všeč biotehnološka ideja, s katero bi na popolnoma nov način v zelo zgodnji fazi lahko odkrili prisotnost rakastih celic v telesu, ko je njihov obseg še obvladljiv z zelo majhnimi posegi. Ali pa telemedicinska ideja, s katero lahko zamenjamo obisk pri splošnem zdravniku s sestankom po Skypu, in sicer kar od doma. Kar je lahko odličen odgovor na dolge čakalne vrste v ordinacijah.

Torej, nove tehnologije se razvijajo v smeri večje udobnosti uporabnikov storitev. In vse gre verjetno v oblak?

B. Drobnak: Ja, vsi bomo angelčki v oblakih. Hahaaa. Nastajajo spletne tržnice, katerih osnovni cilj je krajšanje verig med proizvajalci in uporabniki. Odličen primer tega je slovensko podjetje Borza terjatev, ki je na dogodku Wolves summit v Varšavi dosegla odlično tretje mesto med kar 300 udeleženci. To je spletna tržnica, ki povezuje investitorje s presežki finančnih sredstev za podjetja, ki želijo prodati svoje zapadle terjatve do upnikov. Ta proces trgovanja je bistveno hitrejši in cenejši kot klasični faktoring.

Kako konkretno deluje poslovni model Poslovnih angelov?

B. Drobnak: Mi nismo banka, ampak vlagatelji tveganega kapitala. To pomeni, da prevzemamo lastniške deleže za vložena sredstva s polnim tveganjem in pričakujemo, da bomo ta dobili povrnjena, ko bo podjetje prodano strateškemu partnerju, prevzemniku ali se bo vključilo na borzo.

Je pogoj za članstvo v klubu pogum?

B. Drobnak: Ljudje iz sveta start-upov so povsod ljudje, ki jih udobje utesnjuje in duši. To so hiperaktivni ljudje, ki ljubijo tveganja in se predajajo adrenalinskim podvigom ne le v podjetništvu, ampak tudi v prostem času. Žal smo na splošno Slovenci preveč prestrašeni; od globokega socializma, v katerem smo živeli v prepričanju, da za vse poskrbi država, bomo potrebovali najmanj dve generaciji, da bomo podjetništvo doživljali drugače.

Tudi neuspeh oziroma uspeh doživljamo povsem drugače kot Američani. Kako ste se vi osebno spopadli s skoraj usodno napako, ki vas je stala premoženje?

B. Drobnak: Naučil sem se, da ne smemo dajati vseh jajc v eno košaro. Gospodarske okoliščine se bliskovito hitro spreminjajo, zato je treba imeti več sider in biti pripravljen na različne možne izhodne scenarije. Moderno se to imenuje »risk management«, ki sem ga jaz kljub poznavanju teorije, v praksi premalo upošteval in zato doživel pomembno lekcijo, ki me je stala izgube večine premoženja.

Se vam zdi model povezovanja korporacij z zagonskimi podjetji nujen za rast, za večjo dodano vrednost, za konkurenčnost?

N. Slavnič: Večina mednarodnih korporacij pomemben del svojega dobička in rasti ne naredi iz svoje osnovne dejavnosti, ampak iz podjetniškega pristopa na trgu, saj imajo svoje pospeševalnike, inkubatorje in sklade tveganega kapitala. Naravnani so zelo podjetniško. Investiranje v takšna zagonska podjetja je del korporativne strategije razvoja in je cenejši od poznejših dragih prevzemov. Tudi v Sloveniji pripravljamo programe korporativnih pospeševalnikov, ki bodo omogočali večjo podjetnost zaposlenih v velikih podjetjih. To se dogaja z idejo, da zadržimo najboljše in jim damo prostor, da svoje ideje uresničujejo v povezavi s korporacijsko platformo. V nasprotnem primeru bi odšli in začeli na svoji samostojni podjetniški poti uresničevati ideje.

B. Drobnak: Dober primer je IBM, ki je bil pred leti v zenitu. Imel je hierarhičen in neprebojen sistem odločanja, s katerim je zatrl vse iniciative mladih in idejno bogatih ljudi. Tako je spregledal in prezrl pomemben trend, to je prenosni računalnik, ki je predhodnik računalnika v telefonu.

Kako si lahko pojasnimo navidezno zadržanost investitorjev?

N. Slavnič: Tako hermetično zaprtega okolja, kot je Slovenija, ni nikjer v Evropi. Mladi podjetniki gredo po denar v London, na Dunaj, v Sofijo ali Silicijevo dolino. Odprtost iskalcev investicije je veliko večja in verjamem, da je to napoved večje podjetnosti in odprtosti celotne družbe. Dobro je, da marsikdo, ki mu je uspelo narediti »exit«, spet investira v start-upe tudi v vrstah Poslovnih angelov. Ideja je, da se uresniči čim več uspešnih globalnih poslovnih zgodb, ki bodo pripeljale Slovenijo v večje blagostanje. A za to je treba odpraviti še eno oviro: ne sme nas biti strah uspeha ali neuspeha. Podjetja, v katera sem osebno investiral, so nas pred tem intervjujem prosila, naj jih ne razkrijemo.