Borzni obeti za 2020

 Leto 2019 bo vsekakor ostalo v spominu vlagateljev. Donosnosti, ki smo jih spremljali na kapitalskih trgih, so namreč pustile močan pečat. Razviti delniški trgi so pridobili več kot 30 odstotkov, trgi v razvoju 20 odstotkov, pritoževati pa se ne morejo niti konzervativnejši vlagatelji, saj so evrske obveznice v povprečju zrasle za kar sedem odstotkov.

Najzadovoljnejši so vlagatelji, ki so prihranke zaupali tehnološkim podjetjem; globalni sektor informacijske tehnologije je pridobil kar 50 odstotkov (vse merjeno v evrih, upoštevajoč dividende). Leto se je že začelo odlično, z najdonosnejšim januarjem v ZDA od leta 1987.

A kaj hitro so med novicami odmevale skrbi glede ohlajanja svetovnega gospodarstva, ameriško-kitajskih trgovinskih trenj, »neposlušnosti« italijanske politike, večkratnega glasovanja o predlogu brexita, delnem zaprtju vladnih služb v ZDA, poleti pa je neprijetno presenetila tudi inverzna krivulja donosnosti v ZDA, ki velja za svarilo pred prihajajočo recesijo. Kar težko je verjeti, da se je vse to dogajalo v enem najdonosnejši let v zgodovini. Ugoden razplet so omogočile predvsem centralne banke, ki so skoraj enotno začele uvajati spodbujevalne ukrepe ter zagotovile likvidnost in dvig razpoloženja.
 

Toliko o zgodovini, kaj pa lahko pričakujemo v tekočem letu?

V letu 2020 bo po našem mnenju globalna gospodarska aktivnost nekoliko manjša, pričakujemo pa, da bodo izdat­ne monetarne spodbude začele učinkovati in stabilizirale upočasnjevanje. Med regijami vidimo največ priložnosti na trgih v razvoju in v ZDA. Prvi bodo rasli hitreje od razvitega sveta (razlika naj bi se še povečala), vlagateljem pa utegne koristiti predvsem usmeritev večine tamkajšnjih centralnih bank, ki ohranjajo ekspanzivno monetarno politiko.

Že dalj časa je regija naložbeno privlačna tudi zaradi relativno ugodnih vrednotenj. Razvoj regije je močno odvisen od Kitajske, kjer se gospodarsko ohlajanje umirja. Kitajsko gospodarstvo velja presojati s strukturnega in cikličnega vidika. Na slednjega bi lahko pozitivno vplival program državnih spodbud, zadnje obdobje pa že kaže znake okrepljenega povpraševanja. Naša naklonjenost trgom v razvoju sicer temelji na selektivnem izboru držav.

Trenutno dajemo prednost naložbam na Kitajskem, v Tajvanu, Braziliji, Rusiji, Indoneziji in na Filipinih. Večjo previdnost priporočamo v Indiji, Južni Afriki, Mehiki, Maleziji in na Tajskem. Druga obetavna regija so ZDA, kjer smo priča najdaljšemu obdobju okrevanja po letu 1854, ki pa je hkrati najšibkejše, saj je gospodarstvo od leta 2009 kumulativno zraslo le za četrtino. Temelj ameriškega gospodarstva je zasebna poraba, ki bo po našem mnenju robustna tudi v 2020 (podpiral jo bo predvsem čvrst trg dela).

Stari celini smo, kar zadeva naložbe, manj naklonjeni. Gospodarska rast evroobmočja se je v letu 2019 skoraj prepolovila in pričakujemo, da se bo letos gibala okoli odstotka, še malo nižje kot lani. Skrb vzbuja predvsem industrijska proizvodnja, ki že dobro leto kaže negativne trende.

Vlagatelji bi lahko kot »nalezljivo« spodbudno zgodbo Evrope prepoznali naložbeno pobudo, tako imenovani »green-deal«, ki ga je napovedala nova predsednica evropske komisije. Zadnja od štirih pomembnejših naložbenih regij je Japonska, ki pa kaže po našem mnenju konkretne znake popuščanja. Zaupanje je šibko tako med potrošniki kot podjetji, anketni kazalniki nabavnih menedžerjev (PMI) pa ne obetajo rasti. Monetarna politika japonske centralne banke bo sicer ohra­nila rekordno nizke/negativne obrestne mere in program odkupa VP, kar pa po pričakovanjih ne bo pomagalo h gospodarskemu okrevanju.


Znotraj sektorske alokacije za leto 2020 priporočamo višjo izpostavljenost informacijski tehnologiji in potrošnim dobrinam. Tehnološka podjetja so v osrčju gospodarstev, saj omogočajo dvig učinkovitosti. Peta generacija mobilnega omrežja, internet stvari in umetna inteligenca so trendi, ki bodo močno vplivali na človekov vsakdan. Znotraj sektorja potrošnih dobrin vidimo najvišji potencial v panogi luksuznih dobrinah, ki pridobiva zaradi rasti premožnejšega prebivalstva, in internetni prodaji, ki ohranja visoko stopnjo rasti poslovanja. Manj naklonjeni smo globalnima sektorjema osnovnih potrošnih dobrin in nepremičnin, ki sta bolj obetavna v zahtevnejših gospodarskih razmerah.

Visoka rast cen nepremičnin se bo stabilizirala

Večino vlagateljev verjetno najbolj zanima, kako razporediti prihranke med glavne naložbene razrede (tj. delnice, obvez­nice, denar, nepremičnine, zlato). Menimo, da bo letošnje leto najbolj naklonjeno delnicam. Ključni razlog je »varnostna mreža« v obliki globalne ekspanzivne monetarne politike, ki se kaj bistveno ne bo spreminjala.

Spodbudna za delnice bi bila tudi stabilizacija gospodarskega ohlajanja, ključni argument v korist delnicam pa je premija, ki jo ponujajo v primerjavi z varnejšimi naložbami. Rast bo verjetno nižja kot lani (bližje zgodovinskim povprečjem), vlagateljem pa svetujemo tudi, da prihranke vlagajo postopoma. Relativno so delnice namreč na visokih ravneh, zato utegnejo biti negativni popravki pogostejši.

Priporočamo, da morebitne padce izkoristijo za dodatna vplačila. Vlagateljev portfelj naj sestavljajo tudi obveznice, nekje do deleža, ki ustreza njegovemu profilu tveganja. Razmere na obvezniškem trgu v evroobmočju so sicer nekoliko bolj zahtevne, saj skorajšnjih zniževanj obrestnih mer Evropske centralne banke ne pričakujemo več.

Nova guvernerka ECB Lagardova se je namreč pridružila kolegom iz ameriške centralne banke v »odmoru« pri spreminjanju obrestnih mer. Priložnosti se ponujajo v podjetniških obveznicah, predvsem zunaj naložbenega razreda in iz cikličnih sektorjev.

Nakup nepremičnin je sicer finančno bolj zahteven, z naložbenega vidika pa pričakujemo, da se bo visoka rast cen nepremičnin v Sloveniji iz zadnjih nekaj let stabilizirala. Ocene kažejo, da na nepremičninskem trgu še vedno obstaja presežno povpraševanje. S cenami nepremičnin se bo umirjala tudi rast najemnin.

Naj na koncu omenim še nekaj dejavnikov, ki bi opisani scenarij ogrozili. Za »zdravje« kapitalskih trgov bo najpomembnejša kondicija svetovnih gospodarstev. Pozorno bomo spremljali predvsem predelovalni sektor, ki že dalj časa kaže znake krčenja. Ankete med nabavnimi menedžerji signalizirajo, da se krčenje stabilizira, pozitivno pa bi lahko začeli delovati »vzgonski« ciklični učinki.

V nasprotnem primeru bi se industrijska šibkost lahko prenesla tudi v storitveni sektor, kar bi zelo verjetno ogrozilo gospodarsko rast. Razmere bodo močno opredeljevala tudi še ne končana trgovinska pogajanja med ZDA in Kitajsko, ameriške trgovinske »zahteve« pa se lahko razširijo tudi zunaj Kitajske, npr. v Evropo, Brazilijo, Argentino.

V prejšnji obliki dotične revije sem že omenil še tleča tveganja v zvezi z brexitom in ameriško politiko, v začetku leta pa smo se zavedeli tudi resnosti ameriško-iranskega konflikta. Za zdaj menimo, da bodo te napetosti vplivale predvsem na ceno nafte in apreciacijo »varnih« valut (npr. japonskega jena in ameriškega dolarja) ter zlata.

Kakor pravita Philip Tetlock in Dan Gardner v svoji knjigi o prognoziranju, so dobri napovedovalci tisti, ki se zavedajo, da ni nič gotovo, ki svoja razmišljanja neprestano testirajo in ki spremenijo mnenje, ko se spremenijo dejstva. Naj bodo to tudi vodila v letu 2020.