Borzni komentar: Že dolgo nikjer nobenega strahu

Leto 2017 so naslovnice polnile rekordne vrednosti, vendar je dolar precej odškrtnil donose Evropejcev. Dax je tako zrasel za 12,5 odstotka, S & P 500 za 19,4 odstotka, MSCI EM pa za 34,3 odstotka, hkrati pa je dolar izgubil okoli 14 odstotkov svoje vrednosti. Donosi so bili najbolj impresivni v tehnološki panogi, vsekakor pa se ne morejo pritoževati niti vlagatelji, ki so investirali v delnice podjetij iz finančne industrije, surovinskega sektorja, potrošniškega sektorja in industrije.
Fotografija: Reuters
Odpri galerijo
Reuters

Je pa tudi res, da je bila lani ena največjih napak, če so vlagatelji čakali na priložnosti prek korekcij. Teh namreč ni bilo in za nami je leto neverjetno stabilne rasti, brez pretresov. Lepe donose je sicer nekoliko zasenčila kriptoevforija, pri kateri smo bili priča do zdaj še ne videni eksponentni rasti.

Na trgu se pojavljajo skeptiki in zagovorniki kriptovalut. A dejstvo je, da nihče ne zna izračunati, koliko so kriptovalute dejansko vredne. Posledično lahko spremljamo idealno situacijo za napihovanje balonov, saj je razpon pričakovanj neomejen. Kratkoročno je torej mogoče vse. Največji vpliv kriptoevforije lahko vidimo pri posameznih podjetjih, ki so upravičeno ali neupravičeno povezane s tem segmentom, zmanjšalo se je tudi zanimanje za zlato, saj so nekateri vlagatelji presedlali s trgovanja z zlatom na trgovanje s kriptovalutami. Dokler ta evforija traja, zna biti posledično tudi gibanje zlata bistveno manj dinamično in torej nezanimivo kot v letih pred 2017.

Na trgu že dolgo nismo videli pravega strahu, volatilnost pa je zelo nizka. To je lahko nevarno, saj se takšna pomirjenost vlagateljev lahko hitro sprevrže v strah.

V zadnjih letih smo se že kar navadili, da dogajanje na borzah krojijo tudi politični dogodki in pretresi, kot sta bila brexit in izvolitev Donalda Trumpa. Tudi letos se nam obeta nekaj volitev. Marca bomo spremljali predsedniške volitve v Rusiji in italijanske volitve. Hkrati se nam obetajo tudi volitve v Mehiki, Braziliji in seveda tudi Sloveniji. Preteklost je sicer pokazala, da se trgi niso bistveno odzivali na ta tveganja. Podobna so tudi letošnja pričakovanja.

Delavne bodo letos tudi centralne banke, pri čemer so vlagatelji v svoja pričakovanja že vgradili dva dviga obrestne mere v ZDA. Ameriška Federal Reserve načrtuje tri dvige. Evropska centralna banka ji bo sledila z zamikom. Leta 2018 se tako ne pričakuje nobenih dvigov obrestnih mer. Lahko bi rekli, da bo leto 2018 prineslo manj ohlapno denarno politiko, ki pa še ne bo restriktivna.

Razmere šibkejšega dolarja so idealno okolje za hitrorastoče trge. Pričakujemo, da bodo kljub napovedanim dvigom obrestne v ZDA takšne razmere ostale vse leto. Poleg dolarja na trge v razvoju močneje vplivajo tudi cene surovin, kjer je mogoče zaznati pozitivno dinamiko, ter rast obsega mednarodne trgovine, ki naj bi se letos nadaljevala. Nekateri od trgov v razvoju, ki surovine uvažajo, sicer občutijo negativne učinke višjih cen surovin, vendar to trenutno ne pomeni tveganja, saj je globalna likvidnost še vedno visoka. Na trgih v razvoju letos sicer stavimo predvsem na Kitajsko.

Reuters
Reuters

Zaradi ugodne gospodarske slike se povečuje tudi povpraševanje po nafti. Raven zalog upada, članice naftnega kartela OPEC tokrat precej dobro upoštevajo omejitve kvot, dogovor o zmanjšani proizvodnji so že podaljšale do konca letošnjega leta. Vendar pri tem ne smemo zanemariti vpliva nafte iz skrilavcev, ki vse bolj predstavlja mejno ponudbo. Ob večjih poskokih cene nafte se lahko zgodi, da se bo povečala ponudba, kar bi spet porušilo ravnotežje na trgu. Ceno nafte WTI vidimo tako v razponu med 55 do 65 dolarji za sod.

In kaj lahko pričakujemo letos?

Na trgu že dolgo nismo videli pravega strahu, volatilnost je zelo nizka. To je lahko nevarno, saj se takšna pomirjenost vlagateljev lahko hitro sprevrže v strah, še posebno ker ne moremo govoriti o poceni vrednotenjih. Na drugi strani lahko upravičeno pričakujemo nadaljevanje lepih gospodarskih rasti in posledično rasti dobičkov, v ZDA celo pospešenih zaradi davčne reforme. Obenem je na trgu vsekakor spet prisotna želja po tveganju, pozitiven moment, ki ga vidimo na večini svetovnih trgov, je podprt tudi s precejšnjimi neto prilivi v sklade. Večina modelov tako kaže na nadaljevanje dobrih donosov na delniških trgih, čeprav se počasi bližamo točki, ko pozitivni donosi ne bodo več tako gotovi.

Skratka, vlagatelji bodo morali vse pozorneje iskati signale, kako identificirati vrh. V sedanjih razmerah se več pričakuje od cikličnih panog, pri čemer si še naprej največ obetamo od tehnološke panoge, ki bo krojila spremembe na največ področjih v prihodnjih letih. Na eni strani vidimo prenos na oblačne storitve in vse večji poudarek varnosti, na drugi strani obogatena resničnost (AR). Napoveduje se tudi rast povpraševanja po računalnikih in tablicah, medtem ko je vrednotenje panoge strojne opreme celo nizko oziroma podpovprečno.

Optimisti smo lahko tudi za slovenski delniški trg, kjer lahko govorimo o spodbudnem makroekonomskem okolju in rasti dobičkov, a obenem tudi o relativno nizkem vrednotenju, saj multiplikator kapitala znaša le desetkratnik, dividendna donosnost pa visokih pet odstotkov.

Zaradi visoke pričakovane rasti dobičkov, ekonomskega okrevanja, rasti prihodkov in marž ter davčne reforme v ZDA so analitiki večinoma optimistični za leto 2018. Sami se temu optimističnemu mnenju pridružujemo, a tudi pričakujemo, da leto 2018 ne bo tako enoznačno in stabilno z vidika kapitalskih trgov, kot je bilo leto 2017. To tudi pomeni, da se vlagateljem izplača začeti optimistično, a hkrati bo zelo preudarno tudi vse bolj spremljati indikatorje, ki bi lahko naznanili preobrat.

Več iz rubrike