Borzni komentar: Zbogom, poletje

Začetek šolskega leta so pri komercialni televiziji izkoristili za lansiranje nove resničnostne oddaje. Ta teden so nas zajeli hladnejši dnevi, ki praznijo pisarne in polnijo čakalnice zdravstvenih domov. Razgibano dogajanje za povprečnega Slovenca, ki verjetno ni opazil površinske mirnosti na kapitalskih trgih, kjer je (bi) na razvitih trgih v zadnjih treh mesecih (lahko) postal v povprečju premožnejši za nekaj odstotkov.

Reuters

A podrobnejši pogled v poletno dogajanje na mednarodnih borzah še zdaleč ne razkriva bonace. V drugačnih okoliščinah bi lahko predstavljalo tudi visoko negotovost, če ne že usodne sprožilce negativne dinamike v ekonomskem ciklu, posledično pa tudi na kapitalskih trgih. Junija je dvig obrestnih mer nadaljevala ameriška centralna banka in potezo je po pričakovanjih ponovila tudi ta teden. Dvigovanje obrestnih mer v ZDA je v preteklosti skoraj vedno pripeljalo do recesije. Tokratno ravnanje centralnih bankirjev se razlikuje od prejšnjih, ker se dvigujemo z rekordno nizkih (ničelnih) ravni obrestnih mer, o katerih končna sodba bo verjetno postavljena šele v prihodnje. Trenutne dvige moramo torej razumeti kot normalizacijo monetarne politike, ki je potrebna in zaželena. Kljub temu se je marsikateri vlagatelj začel spraševati o vzdržnosti na tujem dolgu temelječega ekonomskega modela trgov v razvoju pri višjih obrestnih merah. Nastali so močnejši pritiski na valute omenjenih držav, ki so v zadnjih treh mesecih izgubile pet in več odstotkov vrednosti v primerjavi z evrom. Vtis o trgih v razvoju so močno načeli ekonomsko sesedanje Venezuele, argentinska panična prošnja za pomoč Mednarodnega denarnega sklada ter turško eksperimentiranje z vzročno-posledičnim odnosom med inflacijo in obrestnimi merami. Svoje je h globalni negotovosti dodal tudi predsednik Trump. Dolgo napovedane carine na kitajski uvoz so ravno ta teden dosegle razsežnost trgovinske vojne, pogajalci na kitajski in ameriški strani pa še iščejo točko strinjanja, ki bi jih spet posedla za isto mizo. Na drugi strani Atlantika potekajo nič manj ključna in intenzivna pogajanja o brexitu.

Reuters

Vprašanje meje med Severno Irsko in Republiko Irsko še nima odgovora in trdi izhod Velike Britanije iz EU postaja iz dneva v dan bolj verjeten. Da scenarij ne prinaša nič dobrega (vsaj za Veliko Britanijo ne), kaže že vladni poziv farmacevtom, naj si priskrbijo šestmesečno zalogo zdravil po 29. marcu 2019. Razmišljanje o prihodnji krizi je bilo še toliko bolj priročno, ker smo se septembra spomnili desete obletnice bankrota ameriške investicijske banke Lehman Brothers, ki označuje začetek globalne finančne krize. Razmah dolga predvsem na trgih v razvoju je resda stvarnost preteklega desetletja, ko smo se reševali iz omenjene krize, a podjetja imajo danes vendarle boljše likvidnostne in solventnostne kazalnike. Navsezadnje smo v ZDA priča rekordnim rezultatom poslovanja podjetij, kar se zrcali v močni gospodarski konjunkturi.
Navedene izzive bo treba upoštevati pri upravljanju prihrankov, ki bo verjetno moralo biti nekoliko bolj aktivno. Kljub vsemu velja v trenutnih razmerah poudariti tudi dobre plati. Globalna ekonomija raste skoraj štiri odstotke letno in toliko naj bi znašala tudi rast v prihodnjem letu. Dinamika ne povzroča inflacijskih pritiskov, v marsikateri regiji kapacitete (od dela do proizvodnje) še niso povsem zapolnjene. O splošnem pregrevanju torej težko govorimo in po vsej verjetnosti še nekaj časa ne bomo. Ravno tako menim, da opisane negotovosti niso bistveno načele gospodarskega okrevanja in da so razmišljanja o recesiji preuranjena.

mag. Gorazd Belavič, CFA, Triglav Skladi