Borzni komentar: Optimizem na pragu poletja

Nemiren konec maja se je sprevrgel v zelo pozitiven junij. Paradoks rasti je tokrat v tem, da rastejo vsi naložbeni razredi, od delnic, obveznic in zlata do trga kriptovalut, ki je tako rekoč vstal od mrtvih, precej pa se je okrepila tudi nafta.

Ni dvoma, da sta trge pogreli Evropska centralna banka (ECB) in ameriška centralna banka (FED). Najprej je trge razveselil predsednik ECB z napovedjo, da bodo verjetno potrebni dodatni ukrepi pri sproščanju monetarne politike, če okrevanje v Evropi ne bo izrazitejše. Kredibilnost predsednika ECB je še zmeraj zelo velika, zato se je iz te napovedi dalo razbrati, da ECB ohlajanja evropskega gospodarstva ne bo dopustila. Nasprotno pa je FED pustila obrestno mero nespremenjeno, čedalje več je tudi kazalnikov, da se že na naslednjem sestanku utegne zgoditi, da bo to znižala. In če bi se zdaj ozrli v november preteklega leta, bi lahko videli, da se je za leto 2019 pričakoval od štiri- do petkratni dvig obrestne mere. To samo potrjuje, da razmere niso predvidljive in da je FED dejansko zelo fleksibilna pri odločanju.

V teh razmerah je kaj drugega kot biti optimist skoraj nemogoče. Tudi zgodovina uči, da proti delovanju centralnih bank nima smisla staviti. S sedanjega zornega kota bodo indeksi ob koncu leta še višji. Ta pričakovanja lahko opremo na tri razloge, ki smo jih lahko razbrali iz sporočila FED. Prvi razlog je vzdrževanje gospodarske ekspanzije. Brezposelnost je blizu rekordno nizke ravni, gospodarstvo raste okrog 3 odstotke letno in FED razmišlja o nižanju obrestne mere. Investitorji pričakujejo celo štirikratno znižanje v naslednjih 12 mesecih. Drugi razlog je nizka inflacija. FED gotovo želi nekaj inflacije v gospodarstvu, ne preveč ne premalo, cilj je okrog 2 odstotka. Zdi se, da je prav tak odstotek inflacije prava vrednost za posel in zaposlene, ki prejemajo višje plače, te pa so osnova za trošenje. Trenutna nizka inflacija daje FED precej manevrskega prostora, da izdatno podpira gospodarstvo, ne da bi vplivala na pregrevanje. Tretji razlog pa je zmernost. FED je spremenila svojo oceno rasti ameriškega gospodarstva iz solidne v zmerno. In ne smemo pozabiti, da je prav za zadnjo fazo gospodarske ekspanzije značilna zmerna rast.

Kljub vsemu zadnji razlog zahteva nekaj pozornosti. Ekonomisti menijo, da so ZDA v zadnji fazi gospodarskega cikla. To potrjuje zdaj tudi FED z oceno »zmerne rasti«, kar pomeni, da je ekspanzija že dosegla svoj vrh. Ko zmerna rast izzveni, gospodarstvo zdrsne v recesijo. Biti ali ostati investiran ni dilema, treba pa je biti pozoren na omenjene kazalnike stanja gospodarstva.

V senci optimizma tlita trgovinska vojna in zaostrovanje razmer na Bližnjem vzhodu (Iran). Pozitivna rešitev obeh dokaj pomembnih okoliščin bi samo še dodatno povečala optimizem in omogočila rast delniških indeksov.