Borzni komentar: Lahko optimizem traja?

Centralne banke (predvsem Fed) sicer nekoliko dražijo zadolževanje, a gledano z zgodovinskimi očmi je denar še vedno rekordno poceni in donosi obveznic zgodovinsko nizki. Inflacija je zelo nizka in pod cilji centralnih bankirjev ter trmasto noče višje. Nezaposlenost je začela močneje upadati tudi v nekdanjih gospodarskih bolnikih, kot so Španija, Italija oziroma Grčija. Tudi v Sloveniji se je v zadnjih dveh letih močno znižala. Trg nepremičnin je tako ali drugače blizu balona. Celo v Italiji smo v zadnjem kvartalu prvič po začetku krize zaznali rahel porast cen.

V Sloveniji rastejo že slabi dve leti, podobno v Španiji, večina držav v Evropi, ki niso bile blizu bankrota, pa imajo rekordne cene nepremičnin, nekje tudi sto odstotkov višje kot pred krizo. Zato rastejo tudi delniški trgi. Glavni ameriški borzni indeks DOW JONES je prejšnji teden prebil magično mejo 22.000 točk. To se je še pred tremi leti zdela neverjetna številka. Zgodovinsko gledano so s tem delnice drage, nekatere celo zelo drage, a ko ta vrednotenja postavimo ob bok dragim obveznicam, dragim nepremičninam in neverjetni rasti kriptovalut, ki jih poganja bolj upanje oz. vera kot ekonomska osnova, ugotovimo, da je prostor za rast delnic očitno še prisoten. Je pa potrebna vse večja selektivnost, vse težje je najti delnico dobrega podjetja, ki ni vrednotena na zgodovinskem vrhu.

Pexels

Drugi velik ameriški delniški indeks S & P, ki spremlja petsto največjih ameriških korporacij, je dosegel nov rekord. Kar 12 trgovalnih dni zapored je bil njegov dnevni premik manjši od 0,3 odstotka. S tem je presegel rekord iz leta 1966, ko je tako obdobje trajalo deset dni. To se je zgodilo na sredi sezone objave rezultatov, ki praviloma prinese na trge višjo nihajnost. To kaže, da je samozadovoljstvo vlagateljev res veliko. Na podlagi odličnih gospodarskih podatkov, omenjenih v prvem odstavku, ter dolgoletni rasti so verjetno prepričani, da nič več ne more zmotiti nirvane. Prejšnji petek je eden izmed bolj znanih analitikov na največji ameriški finančni televiziji celo izjavil, da na podlagi dobrih gospodarskih podatkov ugotavlja, da lahko trg raste v neskončnost. Po drugi strani vrsta analitikov zelo glasno poudarja, da je »konec sveta« za ovinkom. Ti mnenja večinoma niso spremenili že od leta 2009, kar pomeni, da so zamudili sto- in večodstotne donose.

Za nas, kot povprečnega vlagatelja, ki varčuje dolgoročno, se seveda na tej točki postavi vprašanje, kaj storiti. Dejstvo je, da evforijo in rast vseh naložbenih kategorij poganja poceni denar, ki so ga centralne banke ustvarile po letu 2008. Dilema pa je, s kakšnim tempom (in ali sploh oziroma koliko) bodo centralne banke ta denar umikale iz svetovnega gospodarstva. Poenostavljeno, normalizacija obrestnih mer na obdobje 1990–2010 premakne donos desetletne italijanske državne obveznice s slabih dva odstotka na 4,5 odstotka. Poenostavljen izračun kaže, da se obveznosti za financiranje italijanskega dolga, ki znaša več kot 2000 milijard evrov, poveča za približno 40 milijard evrov in požene primanjkljaj v nebo. Že pri bistveno manjših zneskih je letos razpadla koalicija in napovedano varčevanje je povsem v ospredje izstrelilo protievropsko gibanje Pet zvezd, ki bi izstopilo iz EU, uvedlo nazaj liro in tiskalo denar (kot so delali pred vstopom v evro). Položaj, kam naložiti prihranke, je na tej točki torej zapleten. Depozit je varen (z novim predlogom evropske komisije sicer vse manj), a ne prinese ničesar. Nepremičnine so varnejše od delnic, a so drage in z njimi je delo. Delnice trenutno ponujajo najboljše donose, letos tudi deset odstotkov in več, a bodo v prvem valu krize verjetno najbolj padle. Obveznice ponujajo mizerne donose, pa tudi njihova varnost je včasih bolj navidezna. Kriptovalute so čista špekulacija, namenjena le najbolj trdnim želodcem.

Taka obdobja nikoli ne trajajo dolgo. Jesen je videti zelo optimistično, a je treba razmišljati predvsem o letu 2018.

Stara borzna modrost nas uči, da je v takih trenutkih, ko je težko predvideti, kaj se bo dogajalo s posameznimi naložbenimi razredi, najbolje imeti vsakega po nekaj. Razprši premoženje in zmanjšaj tveganje. Sliši se sicer preprosto, a dejstvo je, da imamo Slovenci veliko večino svojih prihrankov v nepremičninah in depozitih, premalo pa obvezniških in delniških naložb (predvsem globalnih). Rezultat je slabši donos prihrankov in s tem manjša akumulacija kapitala, ki bi lahko v odločilnih trenutkih podprl dobre slovenske podjetniške oziroma investicijske zgodbe.

Po moji oceni vlagatelji z visoko stopnjo samozadovoljstva delajo napako. Zgodovina nas uči, da taka obdobja nikoli ne trajajo dolgo. Čeprav je jesen videti zelo optimistično, je treba razmišljati predvsem o letu 2018. Svet se vrti vse hitreje in postaja vse bolj nepredvidljiv. Temu je treba prilagoditi tudi svoj portfelj, ali če hočete, svoje prihranke. Neumno bi bilo zamuditi soliden donos, po drugi strani pa preveč tvegati.

Aleš Lokar, pomočnik direktorja naložbenega sektorja – vodja upravljanja, KD Skladi, d. o. o.