Borzni komentar: Finiš leta 2018

Dobrih osem odstotkov so do sredine oktobra v povprečju zrasle delnice večjih kot tudi malih podjetij v ZDA (merjeno z indeksoma MSCI USA oziroma S&P Small cap 600). Druga najdonosnejša regija/država je bila Japonska. Tamkajšnji delniški indeks Nikkei 225 je zrasel za slabe štiri odstotke. Delnice iz evropske regije so v povprečju izgubile skoraj pet odstotkov (merjeno z indeksom MSCI Europe), z vidika donosnosti pa so se najslabše odrezali trgi v razvoju (vse merjeno v evrih, vključujoč dividende).
3,5-odstotna donosnost, ki so jo dosegle razvite delnice v dobrih desetih mesecih, zgodovinsko gledano ni nič kaj posebnega, a analitiki v svojih obetih že dalj časa poudarjamo potrebo po znižanju apetitov v tako dolgo trajajočem rastočem delniškem trgu in omenjena donosnost na neki način odslikava ta pričakovanja. Kaj lahko torej pričakujemo v zadnji četrtini leta? Za začetek nam je kapitalski trg postregel s sinhronim padcem tako rekoč vseh naložbenih razredov (pri delnicah je bil padec večji, pri varnejših naložbah ustrezno manjši). Padcev v času pisanja prispevka (16. 10.) še ne moremo definirati kot korekcijo, ker ne dosegajo desetih odstotkov, vsekakor pa dogajanje spominja na običajno negativno korekcijo, ki delniške trge doleti približno vsako leto. Nihajnost, ki vključuje tudi desetodstotne padce (in več), je pač dejstvo, ki se mu lastniki delnic ne morejo izogniti. Gre za tisto »drugo«, temno plat medalje pri naložbah, na katero običajno pomislimo le, kadar se nam zgodi.

Reuters

Zaradi omenjenega »popravka« delniških tečajev imajo trenutno delnice najugodnejša vrednotenja v zadnjem letu dni. Z drugimi besedami, za enoto dobička ali prihodkov boste danes plačali najmanj v zadnjih dvanajstih mesecih. Pocenitev bi bila upravičena, če bi se ustrezno znižala tudi pričakovanja glede prihodnje uspešnosti poslovanja podjetij. V družbi menimo, da pričakovanj ni treba bistveno spreminjati. Razvite svetovne ekonomije rastejo blizu svojih potencialnih rasti, pri čemer večina njih še vedno pritiska na plin z monetarnimi spodbudami, v ZDA poleg tega učinkujejo še davčne olajšave. Po navedbah Mednarodnega denarnega sklada (MDS) bo globalna rast v letošnjem in prihodnjem letu znašala okoli 3,7 odstotka. Še naprej bodo višje rasti beležila gospodarstva v razvoju, gospodarska rast v ZDA naj bi znašala več kot 2,5 odstotka, EU pa naj bi brez fiskalnih spodbud ohranila okoli dvoodstotno rast.

Vlagatelji tako rekoč niso zgrešili, če so se letos osredotočili na ZDA.

Potrebe po večji previdnosti zaradi omenjene oktobrske rdečice na delniških trgih po našem mnenju torej ni. Podobne korekcije običajno prinašajo nekoliko višjo nekaj mesecev trajajočo volatilnost, ki pa je za dolgoročne vlagatelje tako rekoč neškodljiva. Glede na to, da čez Atlantik v živo opazujemo (uspešno) izvrševanje spodbujevalne fiskalne politike, si za trenutek, z malo domišljije, predstavljajmo, da italijanski vladi uspe prepričati evropsko komisijo o svojih načrtih z radodarnim proračunom, nemška kanclerka pa se zaradi ukvarjanja z domačo politično negotovostjo ne odloči intervenirati s sankcijami. Bilo bi povsem možno, da bi se tudi v drugih državah članicah EU zamislili o možnostih fiskalne in proračunske politike. Ideja sicer ruši dosedanjo dogmo javnofinančne preudarnosti, predvsem pa pravila pakta za stabilnost in rast, a ob preudarni izvedbi morda ponuja elegantno razbremenitev Evropske centralne banke pri samotnem izvrševanju dela ekspanzivne ekonomske politike, stari celini pa vrne gospodarsko aktivnost s konca lanskega leta.

mag. Gorazd Belavič, CFA, Triglav Skladi