Borzni komentar: Dober začetek leta običajno pomeni dober konec

Še sreča, da je bil praznični čas in se je večina vlagateljev ukvarjala z zadnjimi pripravami na božični večer in nakupi daril, nekateri pa s pakiranjem zadnjega kovčka, preden smo se odpravili na božično-novoletne počitnice – eni na smučanje, drugi v tople kraje.
Zakaj sreča?
Zato ker bi pri popravku sredi leta običajno večina prav na dnu popravka v paniki prodajala svoje naložbe, beležila kapitalske izgube in čakala, da delniški trgi izgubijo nadaljnjih 20 odstotkov (ker so nekje slišali, da tako pač bo), nakar bi znova vložila denar. Še sreča, da so bili prazniki in da so bile misli pri Božičku. Zgodilo se je namreč prav nasprotno, točno to, na kar smo večinoma ves čas opozarjali ‒ da gre le za popravek.

Res je, da je bil ta popravek izjemno precejšen, ampak še vedno je bil popravek. Od lanskega božiča sta pretekla že dva meseca in delniški trgi so pridobili že med 10 in skoraj 20 odstotkov vrednosti. Tako se je večina izgubljene vrednosti od začetka popravka povrnila. Ali si lahko zamislite, kaj bi bilo, če do popravka ne bi prišlo med božično-novoletnimi prazniki? Tisti, ki bi jih zagrabila panika (in teh je kar veliko), bi prodajali in večina medijev bi govorila o velikih izgubah na delniških trgih – na srečo so se tudi mediji ukvarjali z božičem. Potem bi čakali, da trgi izgubijo nadaljnjih 20 odstotkov, ker je tako zatrjeval sosed, ki se spozna na te reči. Danes bi pa še kar čakali na padec, čeprav so trgi večino izgubljenega znova pridobili. Seveda bi sebe in soseda, ki je svetoval prodajo, ter še drugega soseda, ki ima denar samo v banki, prepričevali, da je delniški trg kazino, prevara, teorija zarot, in predvsem to, da vedno izgubiš denar.
Seveda je v zgoraj opisanem primeru veliko resnice. Veliko resnice je v tem, da je vlaganje tek na dolge proge in da poslušati soseda, ki se spozna na vrtnarjenje in je nekoč na borzi izgubil denar, ker je upošteval nasvet drugega soseda vrtnarja, ni zmagovalna kombinacija. Izjemno veliko resnice je v tem, da je bolje, da čustva prihranimo za gledanje napete nadaljevanke, nogometne tekme, lahko tudi za valentinovo, pri kapitalskih trgih pa jih pustimo ob strani. Kapitalski trgi osrečijo tiste, ki so potrpežljivi in vztrajni, kajti dolgoročno večina udeležencev pridobi, če le ne poslušajo sosedovih nasvetov. Največja napaka, ki jo naredijo vlagatelji, je prav ta, da prodajajo ob napačnem času in se potem običajno vrnejo na kapitalski trg, ko delnice v popravku izgubljeno vrednost znova pridobijo. Sčasoma ugotovijo, da čeprav so delnice v obdobju, ko so sami tudi aktivno vlagali, pridelale toliko in toliko dobička, medtem ko so sami nekje na ničli ali celo v izgubi. Sledi spoznanje, da so delniški trgi teorija zarote, kazino in podobno in da samo bogati postajajo bogatejši.



To dejansko drži, ampak le zato, ker »bogati« ne prodajajo ob vsakem popravku, ampak vztrajajo, so potrpežljivi in si vsake toliko časa tudi upajo ter kupijo, namesto da bi prodali. Od aprila 2010 je bilo sedem popravkov, pri katerih so delniški trgi izgubili med 10 in 20 odstotkov (podatki so za ameriški indeks S&P 500). V povprečju so popravki trajali 33 trgovalnih dni in delnice so pri tem izgubile povprečno 14,15 odstotka vrednosti. Če dodamo vse popravke, je bilo samo v zadnjih devetih letih skupaj za 99 odstotkov izgub. Ampak omenjene izgube veljajo samo za tiste, ki so prodajali, ko je bilo na trgih nekoliko več negotovosti. Tisti, ki so vztrajali ves ta čas, so svojo naložbo oplemenitili za 128 odstotkov, pri čemer ne upoštevamo dividend. In tudi tisti nesrečniki, ki so se odločili vlagati ob koncu leta 2007, torej ob začetku velike finančne krize, v kateri so delnice v povprečju izgubile med 50 in 60 odstotkov vrednosti, so do danes ustvarili 88 odstotkov kapitalskih dobičkov (brez dividend), kar je 5,2 odstotka na leto ob predpostavki, da v času največje panike niso prodajali.
Za vstop na kapitalski trg in nakup delnic (priporoča se razpršitev naložb v obliki globalnega delniškega sklada) ni nikoli prepozno in nikoli ni nepravi trenutek, če le načrtujemo dolgoročno obdobje naložbe. Za prodajo, če ta ni nujna (zaradi finančne stiske, nakupa nepremičnine ipd.), ni nikoli pravi trenutek.


Izidor Jerman, direktor sektorja upravljanja premoženja, Alta Skladi d.d.