Borzni komentar: Deset let po krizi – kje smo?

Za umiritev razmer je morala vstopiti država kot »lender of last resort« in z denarno injekcijo dokapitalizirati banke oziroma od njih odkupiti problematične naložbe. S temi transakcijami so prenesle breme iz finančnih institucij na državo in posledično povečale svojo zadolženost in breme davkoplačevalcev.
Pa poglejmo, kje smo po desetih letih. Po podatkih IMF trenutni svetovni dolg na svetovni BDP znaša 225 odstotkov oziroma 164 bilijonov dolarjev, kar je za 12 odstotnih točk več kot leta 2009.
Centralne banke so v svoj nabor ukrepov uvedle novo orodje, kvantitativno sproščanje, in začele odkupovati obveznice ter s tem znatno pripomogle k znižanju obrestnih mer.

Reuters

V ZDA že od leta 2015 dvigujejo referenčno obrestno mero in s tem normalizirajo monetarno politiko. V Evropi ECB še vedno odlaša z dvigom obrestnih mer in še naprej izvaja odkupe obveznic, zato so zahtevane donosnosti na državne obveznice na rekordno nizkih ravneh.
Bančni sektor je v letih po globalni finančni krizi šel skozi proces konsolidacije. Po desetih letih so banke v zahodnem svetu povečale kapital in zaradi novih regulatornih pravil zmanjšale tveganost poslovanja. Na drugi strani so svoje bilančne vsote povečevale banke iz držav v razvoju, npr. Kitajske, saj prvih pet bank po sredstvih izhaja iz te države.
ZDA so pri reševanju bančnega sistema pokazale odločnost, hitrost in zmožnost. Evropa je pri reševanju bila počasna in neenotna, saj je vsaka država sanirala banke posamezno. Toda kljub temu je Evropa pokazala zmožnost ter rešila bančni sistem. Velik porast bančništva v državah v razvoju ter visoka rast posojil sta zvišala pomembnost teh kapitalskih trgov v svetovnem okolju. Ali bodo v primeru finančnega šoka Kitajska in druge države sposobne obvladovati situacijo?

***

Geza Norčič, upravitelj KD Skladi