(Borzna) zgodovina nas uči, da se iz nje nismo ničesar naučili!

A za borzno legendo, ki je s svojo strategijo na borzi ustvaril zavidljivo bogastvo, o katerem mnogi le sanjajo, je ta stavek eden od zlatih pravil pri uspešnem investiranju. Treba je omeniti, da je Buffett iz tisočaka v manj kot petdesetih letih ustvaril neverjetnih 18 milijonov dolarjev, pod palcem pa ima toliko, da je po podatkih revije Forbes tretji najbogatejši zemljan.

In zakaj se borzna zgodovina rada ponavlja, zakaj se iz nje vlagatelji ničesar ne naučijo?

Po Buffettovem mnenju predvsem zato, ker naj bi imel pohlep bolj »kratkoročnejši spomin«, kot ga ima razum. Želja po ustvarjanju dobičkov in plemenitenju premoženja je do možganov prijaznejša kot opozarjanje na napake in učenje, še dodaja. Na borzi pa se s takšnim razmišljanjem le še povečuje vlagateljeva naivnost in lahkomislenost, zato po njegovem mnenju ni nič čudnega, da se borzna zgodovina ponavlja. In to ponavljanje bo tudi v borzni prihodnosti neizogibno.

A raziskovalci so pred kratkim na novo ugotovili to, kar je marsikateremu izkušenemu borznemu vlagatelju bolj ali manj že znano. Človeški možgani menda delujejo na podlagi večtisočletne evolucije, ki se je utrjevala iz roda v rod in s pomočjo katere so se izoblikovali določeni mišljenjski vzorci. Ti so se skozi zgodovino ponavljali tudi na borzi ...

Radi poslušate zgodbice? Potem niste pravi za borzo …

Dobra primera takih dokazov delovanja možganov sta tudi čredni nagon in nenehna potreba po ustvarjanju zgodb. Številne krize, ki so se v preteklosti nenehno ponavljale, nam jasno dokazujejo, da se iz zgodovine ne naučimo popolnoma ničesar ter da pohlep in čredni nagon pogosto prevladata nad razumom in realno percepcijo vrednosti.

Če, na primer, opazujemo, da nekdo od nečesa bogati, ljudje začnemo kupovati to dobrino. In zakaj vse to delamo? Gre za mehanizem preživetja, s katerim si je človek včasih zagotavljal eksistenco, zdaj pa mu to bolj škoduje kot koristi, še trdijo raziskovalci.

Reuters

Sam svoj sovražnik

Ljudje smo čustvena bitja, pa naj ekonomisti še tako močno zagovarjajo tezo, da se kot investitorji odločamo popolnoma racionalno in optimalno. Na žalost v praksi njihova teorija ne velja, saj na odločitev, ali bomo izbrali oziroma kupili neko naložbo, močno vplivata naša okolica, še bolj pa naša čustva. In zato v času najhujše krize, ki je za investiranje v delniške trge navadno najprimernejši trenutek, večina vlagateljev počne prav nasprotno – svoje naložbe prodaja. Ali nasprotno – v času borzne evforije, ko vse naložbe močno rastejo, večina med njimi pa je v resnici bolj ali manj precenjenih, bi morali vlagatelji naložbe prodajati, a dogaja se ravno nasprotno. Pretirana navdušenje in optimizem jih povsem omamita, saj verjamejo v nadaljevanje trenda rasti, zato naložbe raje kupujejo. Po mnenju nekaterih analitikov se to na nekaterih svetovnih borzah dogaja prav zdaj!

Napovedi veliko povedo o tistem, ki napoveduje, a nič o prihodnosti

Pred stoletji so si ljudje ob tabornem ognju izmenjavali informacije s pripovedovanjem zgodbic in to je menda v nas še vedno močno zakoreninjeno.

Kljub številnim prevaram in napačnim napovedim ljudje namreč še vedno radi verjamemo zgodbam, po katerih je nekdo, denimo, bajno obogatel v kratkem času ali pa je nekdo pravilno vnaprej napovedal skoraj vse borzne dogodke. Toda kdor se na borzo vsaj malo spozna, ve, da je borzni trg zelo naključen in da je namesto zgodb na borzi v ozadju predvsem naključje. In če bi vse te napovedi preverili in brali mesec ali leto stare časopise, bi videli, kako zelo so bile zgodbe lahko napačne. In to dokazuje tudi več študij, opravljenih na temo točnosti borznih napovedi.

Kljub številnim prevaram in napačnim napovedim ljudje še vedno radi verjamemo zgodbam.

Več različnih raziskav je namreč potrdilo to, kar marsikdo že ve – napovedi analitikov se pogosto izkažejo za popolnoma zgrešene. To je, na primer, pokazala raziskava med blogerskimi analitiki, ki so jo opravili v prelomnem borznem letu 2009. Ko so avtorji študije pregledovali napovedi analitikov in jih primerjali z dejanskimi podatki, so presenetljivo ugotovili, da je bilo povprečno več kot 60 odstotkov popolnoma zgrešenih napovedi (torej zgodilo se je ravno nasprotno od napovedanega). Najodmevnejša in najbolj znana raziskava pa je gotovo študija spletnega portala CXO Advisory, kjer so zbrali več kot 6000 borznih napovedi 60 različnih strokovnjakov, med katerimi so bili ugledni napovedovalci prihodnosti, kot so Marc Faber, Jerremy Grantham, Jim Cramer, Bill Gross, Gary Shilling in drugi. V tej raziskavi je le slaba tretjina obravnavanih strokovnjakov pravilno napovedala več kot 50 odstotkov dogodkov, napovedi preostalih analitikov pa so bile nepravilne. Več možnosti za zaslužek bi torej imeli, če bi se namesto upoštevanja teh napovedi raje odločali naključno oziroma da bi storili prav nasprotno, kot so napovedovali strokovnjaki.

Na borzi je najbolj »nevarna« želja po ustvarjanju zgodbic

Balkan je veljal za naložbo desetletja, o njem je bila napisana tisoč in ena zgodba o potencialu in neverjetnih donosih, ki naj bi jih bil deležen vsak drzen Slovenec, ki se je upal pridružiti tej balkanski borzni pravljici. Pa vsi vemo, kako se je pri nas ta zgodba končala … z razočaranjem in jezo, nekateri večji slovenski vlagatelji pa so celo bankrotirali.

Ko je leta 2008 na vrata potrkala kriza, je vse več ljudi verjelo katastrofalnim napovedam o »koncu sveta«, »prenehanju obstoja denarja«, »finančni apokalipsi« in še kaj bi se našlo. Pa svet zdaj še obstaja, a o apokalipsi ne duha ne sluha, najemajo se še večji novi krediti, svetovno gospodarstvo je v novi fazi rasti itd.

Iz ust kvazi borznih poznavalcev so že leta 2008 prihajale črne zgodbice o tem, da denarja ne bo več, da nas čaka hiperinflacija itd. In danes? Denar je še vedno tu, evro in dolar prav tako, inflacija pa znaša manj, kot je njeno dolgoročno povprečje.

Ko boste torej naslednjič poslušali kakšno zgodbo ali če vas bo kakšen tržnik finančnih produktov želel prepričati, da bi verjeli v eno izmed zgodbic ali pravljic, se spomnite, da za vsem tem ne obstaja nič drugega kot vsiliti zgodbice vašim možganom, ki si tega nagonsko želijo in po čemer neznansko hrepenijo.