Bodo AC Milan, Waldorf Astoria in druge trofeje kmalu na prodaj?

Prevzemno zelo aktivna zavarovalnica naj bi imela močno politično zaslombo. Temelji za vratolomno hitrost, s katero je Anbang iz male zavarovalnice s pretežno ponudbo avtomobilskih zavarovanj v letu 2004 postal globalni prevzemni mastodont, so še naprej neznanka. Nekoliko več je znanega o načinu financiranja širitvenih dejavnosti. Anbang je bil zelo aktiven pri črpanju virov financiranja na kapitalskih trgih (z izdajo obveznic), še več pa jih je pridobil s prodajo naložbenih produktov za male investitorje. Podobna je tudi praksa kitajskih bank, ki so donedavna za to početje imele tudi privoljenje kitajske centralne banke. Naj tu omenim, da tak način (občasno) zabilančnega financiranja finančnih institucij ustvarja veliko sistemsko tveganje, saj je ročnost virov zelo kratka, ročnost naložb izjemno dolga, likvidnost pa dvomljiva. Hkrati investitorji predpostavljajo, da bo država v primeru težav intervenirala, kar ustvarja moralni hazard.

Sistemsko čiščenje, sicer še eno več v nizu ukrepov povleci-potegni, ki jih izvaja kitajska oblast, utegne vplivati na sposobnost kitajskih podjetij za prevzemanje trofejnih naložb na razvitih trgih.

Kot kažejo dogodki zadnjih dni, se tudi kitajske oblasti zavedajo tveganj, saj so zavarovalnici prepovedali prodajo naložbenih produktov. Njen predsednik je »umaknjen« izpred oči javnosti, kar na Kitajskem običajno pomeni, da je njegova usoda zapečatena. Prejšnji prvi zavarovalniški nadzornik z obtožbo korupcije preverja trdoto žimnic v kitajskih zaporih. Ta teden je bančni regulator bankam naročil, naj preverijo sistemsko tveganje nekaterih velikih finančnih holdingov. Poleg Anbanga še Fosun, HNA in Wanda Group (med drugim prek podjetja Zhejiang Rossoneri Investment lastnik Milana). Delnice družb, ki kotirajo na borzi, so padle za okoli pet odstotkov. Zahtevane donosnosti obveznic so se povišale. Sistemsko čiščenje, sicer še eno več v nizu ukrepov povleci-potegni, ki jih izvaja kitajska oblast, utegne vplivati na sposobnost kitajskih podjetij za prevzemanje trofejnih naložb na razvitih trgih. Hkrati utegne zmanjšati likvidnost finančnega sistema in razgaliti razkorak pri ročnosti virov in naložb bank in zavarovalnic.

Ravno zaradi nevarnosti, da bi doživeli implozijo pri enem trilijonu RMB (približno 130 milijard evrov), kar bi bil nedvomno sistemski šok, je verjetnejša teorija, da gre v tem primeru za nadaljevanje protikorupcijskega boja predsednika Xija, s katerim želi pred začetkom drugega mandata utrditi svojo oblast in pri tem obračunati z nekaterimi »partijskimi prestolonasledniki« (ang. princeling – potomci vplivnih predstavnikov Komunistične partije). V tem primeru so zadnji pretresi zgolj šum okoli dolgoročnega gospodarsko-političnega trenda Kitajske.

Peter Jenčič, Alta Skladi