Bo tudi leta 2017 v farmaciji veliko prevzemov?

Ali to pomeni, da bi morali biti vlagatelji v prihodnje previdnejši? Glede na zdaj znane podatke, nič bolj kot v drugih sektorsko omejenih skladih. Za več informacij sem vprašal upraviteljico premoženja mag. Barbaro Gačnik, namestnico direktorja sektorja upravljanja KBM Infond, družbe za upravljanje, ki je v zadnjih letih, v pretežno moškem svetu, na vrhu najboljših upraviteljev premoženja v Sloveniji.

Upravljate vzajemni sklad Infond Life, ki sredstva vlagateljev investira v farmacevtska podjetja. Od prevzema upravljanja sklada ima ta konstantno visoko rast in je med najdonosnejšimi skladi v Sloveniji. Katere naložbe sklada so najzaslužnejše za tako rast vrednosti enote premoženja?

Sektor zdravstva je posebno priljubljen v recesiji, v razmerah rastoče ekonomije pa malo manj.

Sklad je bil ustanovljen poleti leta 2007, tik pred recesijo, ki je svoje dno dosegla 2009. Vlagatelji so v recesijskih razmerah zelo naklonjeni defenzivnim panogam, med katere spada tudi zdravstvo. Zaradi patentnega prepada, ki je bil najizrazitejši med letoma 2011 in 2014, so med vlagatelji postali iskani proizvajalci generičnih zdravil. Pozneje so dominanco nad donosi prevzeli proizvajalci biotehnoloških zdravil. Portfelj Infond Life se je prilagajal trendom znotraj industrije.

Na katera podjetja se osredotočate? Katerim merilom morajo naložbe ustrezati?

Poleg železnega repertoarja »blue chip« farmacevtskih družb izbiram podjetja iz vseh podpanog zdravstva. Najpomembnejša je ocena trenda, ki prevladuje znotraj posamezne pod panoge, pri izbiri delnic pa se mi zdi pomemben predvsem »pipeline« novih zdravil, razvoj nove medicinske opreme, njihov tržni položaj družbe v primerjavi s konkurenco in ne nazadnje vrednotenja delnice.

Pexels

Dotaknimo se malo domače borze. Delnice Krke se že nekaj časa gibljejo okoli cene 50 evrov. Kaj je botrovalo lanskemu padcu cene delnice in ali menite, da je zdaj dobra priložnost za nakup?

Cenovni pritiski, s katerimi se spopada celotna generična industrija, so vplivali na Krkino dobičkonosnost. Krkine marže EBITDA so vedno pozitivno odstopale od povprečja industrije, od leta 2014 pa imajo negativen trend in se približujejo povprečju. Glede na dejstvo, da ni mogoče pričakovati, da bi ti pritiski leta 2017 popustili, lahko pričakujemo nadaljnji pritisk na marže. Krka ima prednosti, ko jo opazujemo skozi kazalnike vrednotenja, kot so dobiček na delnico, knjigovodska vrednost na delnico in prihodki na delnico. Delnice Krke so v primerjavi s primerljivimi družbami v industriji nižje vrednotene, vendar previdnost ne bo odveč. Po mojem mnenju je Krka trenutno blizu svoje poštene vrednosti, na njeno višjo vrednost bi lahko vplivali morebitni Krkini prevzemi ali prevzemi, ki bi jih izvedel morebitni tuji interesent, vendar ocenjujem, da je verjetnost prevzema Krke majhna.

Sektor biotehnologije in tudi zdravstveni sektor je bil od jeseni leta 2015 tarča kritik številnih politikov, predvsem Hillary Clinton. V zadnjem času so se pojavili tudi številni analitiki, ki trdijo, da je nastal balonček. Se strinjate s temi izjavami? Kje so v sektorju največja tveganja in kje največje priložnosti?

Cenovni pritiski, s katerimi se spopada celotna generična industrija, so vplivali na Krkino dobičkonosnost.

ZDA med državami sveta za zdravstvo nameni daleč največji delež svojega BDP, in sicer slabih 17 odstotkov, medtem ko je svetovno povprečje pod desetimi odstotki. Staranje prebivalstva pomeni neugoden trend za izdatke, prav tako ZDA spadajo med trge z dražjimi storitvami in zdravili, kot jih imajo drugi razviti trgi. Rastoči izdatki bi lahko spominjali na balon, takšna rast je dolgoročno nevzdržna in logičen korak je njihovo omejevanje. Kar zadeva tečaje farmacevtskih delnic, je za takšno etiketo po mojem mnenju prezgodaj. Vrednotenja delnic, zajetih v S & P Global 1200 Healthcare, so sicer nad desetletnimi povprečji, vendar niso pretirana. Vse razprave o določanju cen in spremembi zdravstvene reforme so za delnice koristne. Ker podrobnosti nove zdravstvene reforme niso znane, je težko oceniti, kje se v ZDA skrivajo priložnosti in kje nevarnosti. Morda bi bilo treba poudariti vse večje prepletanje informacijske tehnologije z zdravstvenimi storitvami in opremo – menim, da bomo v prihodnje prav priča največjim priložnostim.

Kako je izvolitev Trumpa ter poskus spremembe Obamacare vplival na sentiment vlagateljev?

Vrnila se je negotovost. Neenotnosti znotraj vrst republikancev glede novega AHCA (American Health Care Act) je botrovalo tudi dejstvo, da nova reforma vpliva na zmanjšanje števila zavarovanih, kar je politično težko prebavljiva zadeva. Javna podpora Obamovi ACA je zelo velika prav zaradi omenjenega širšega kritja zdravstveno zavarovanih. Najkonservativnejši del republikancev, Freedom Caucus, meni, da so najspornejši deli ACA (Affordable Care Act) obvezno zavarovanje za posameznike in podjetja, določitev obveznega kritja polic in omejevanje števila dejavnikov, ki vplivajo na izračun premij. Vse našteto se nanaša na zdravstvene zavarovalnice. Popolnih zmagovalcev oziroma poražencev nove reforme ne bo. Zmanjšanje števila zdravstveno zavarovanih bo vplivalo na nižje prihodke, zmanjšanje omejitev pri poslovanju, skupaj z nižjimi davčnimi obremenitvami pa bi utegnilo pozitivno vplivati na marže. Zelo pomembno bo, kakšen bo predlog novega zakona na določanje cen zdravil, kar bo neposredno vplivalo na prihodke farmacevtov. Dogovori o AHCA se nadaljujejo in ponovno glasovanje o ukinitvi oziroma zamenjavi delov ACA bo kmalu.

Pexels

Kakšna so vaša pričakovanja za sektor zdravstva v prihodnjih letih in kateri dejavniki bodo najodgovornejši za prihodnje gibanje delnic podjetij iz tega sektorja?

Osnovni dejavniki se niso bistveno spremenili. Med vodilne dejavnike, ki bodo pozitivno vplivali na prihodke sektorja, spadajo staranje prebivalstva v razvitih državah, večja dostopnost oskrbe in zviševanje razpoložljivih dohodkov v državah v razvoju ter porast bolezni zaradi življenjskega sloga, kot so diabetes, arterioskleroza, srčna obolenja in debelost. Po drugi strani bodo največji negativni vpliv imeli omejeni proračunski izdatki namenjenih zdravstvu. Na gibanje delnic bo gotovo vplivala tudi sektorska rotacija – sektor zdravstva je posebno priljubljen v razmerah recesije, v rastoči ekonomiji pa malo manj.

Bo tudi leta 2017 v farmaciji veliko prevzemov?

Leta 2016 je bilo v primerjavi z letom 2015 manj prevzemov. Prevzemnih tarč je bilo manj, zanje pa se je navadno potegovalo več prevzemnikov. Na upočasnitev prevzemov je kljub ugodnejšim tečajem delnic vplivala negotovost pri določanju cen zdravil. Ta negotovost se do danes še ni polegla. Določeni sektorji znotraj farmacije sicer kažejo znake oživitve prevzemne aktivnosti, najdejo se zanimive tarče med proizvajalci specialnih zdravil, prav tako pa še vedno poteka konsolidacija znotraj generične industrije. Za leto 2017 pričakujem podoben obseg prevzemnih aktivnosti kot leto prej.