Bo Trump upravičil pričakovanja trgov?

Postopno zviševanje cen nafte v drugi polovici leta je precej obudilo evrsko inflacijo, ki je leto končala na 1,1-odstotni ravni, kar je skoraj eno odstotno točko več kot leto prej. Kljub višji letni inflaciji je povprečna letna inflacija znašala le 0,2 odstotka. Evrsko območje je lani zaznamovala tudi rekordno nizka ključna obrestna mera, ki jo je evropska centralna banka (ECB) konec marca znižala za dodatnih 50 bazičnih točk na ničto stopnjo, hkrati pa je zvišala mesečni obseg odkupa državnih obveznic s 60 na 80 milijard evrov.

Močna kvantitativna politika ECB je zahtevane donosnosti desetletnih državnih obveznic zelo znižala.

Okolje nizkih obrestnih mer ter ugodnih gospodarskih razmer, ki so pozitivno vplivale na trg dela, so v Evropi, predvsem pa v Sloveniji, spet oživile nepremičninski trg in pripomogle k večji domači potrošnji. Cene stanovanjskih nepremičnin so se v tretjem četrtletju lani v evroobmočju na letni ravni zvišale za 3,4 odstotka, kar je največ po prvem četrtletju 2008, medtem ko se je zasebna poraba zvišala za dva odstotka. V Sloveniji je bila rast cen nepremičnin v omenjenem obdobju še večja, in sicer v višini pet odstotkov. Okrepila pa se je tudi dinamika nakupov in prodaj stanovanjskih nepremičnin.

Poleg migrantske krize, ki je bila ena od osrednjih tem na evropskih tleh, in vse večjega populizma je bilo udarec EU gotovo tudi nepričakovano izglasovanje Britancev, da zapustijo EU. Za zdaj še ni znano, kako in kdaj bodo Britanci resnično zapustili EU, gotovo pa bo ta tema v ospredju tudi letos. V ZDA je novembra 2016 na predsedniških volitvah nepričakovano zmagal Donald Trump, od katerega trgi pričakujejo veliko, predvsem davčno reformo, investicije v infrastrukturo ter deregulacijo. To naj bi privedlo do višje gospodarske rasti, inflacije ter posledično višjih obrestnih mer.

AP

Politično dogajanje v ZDA ima prek dolarja, obrestnih mer in delniških indeksov močan vpliv na svetovne finančne trge. Trump pa bi po drugi strani s svojimi protekcionističnimi načeli lahko še bolj zamajal trge in upočasnil svetovno trgovino. Rast dolarja v drugi polovici leta, ko je v primerjavi s košarico valut pridobil 9,1 odstotka, je bila posledica predvsem višje inflacije, okrepljenih inflacijskih pričakovanj ter fiskalnih obljub novoizvoljenega predsednika.

Evro so po drugi strani slabile številne politične negotovosti ter divergentnost politike ECB v primerjavi z ameriško centralno banko (Fed). Trgovanje na delniških trgih je bilo lani za osrednje ameriške indekse precej donosno, Dow Jones je tako samo lani dosegel 13,4-odstotno rast, S & P 500 9,5-odstotno ter Nasdaq 7,5-odstotno, medtem ko se je zahtevana donosnost desetletne ameriške obveznice zvišala za 17,5 bazične točke. V primerjavi z ameriškimi delniškimi indeksi se je evropski Stoxx 50 indeks v omenjenem obdobju zvišal za le 0,7 odstotka. Močna kvantitativna politika ECB je zahtevane donosnosti desetletnih državnih obveznic zelo znižala. Zahtevana donosnost desetletne nemške obveznice je bila sredi lanskega leta celo negativna, nato pa v zadnjih treh mesecih lani spet prešla na pozitivne donose.

AP

Letos torej spet lahko pričakujemo zelo dinamično leto, ki bo poleg predsedovanja Trumpa in dogajanja v zvezi z brexitom dodatno začinjeno še z volitvami v pomembnejših evropskih državah, kot so Francija, Nemčija ter Nizozemska. V senci teh dogodkov bo tudi sanacija italijanskega bančnega sistema ter morda celo sklic predčasnih parlamentarnih volitev po porazu Renzija na zakonodajnem referendumu. Vsi ti dogodki bodo gotovo vplivali tudi na finančne trge.     

Jaka Erpič, analitik NLB