Bo prenos delnice na trgovalni račun nujen?

Po novem bo potrebno premoženje prenesti na plačljive trgovalne račune, sicer lahko to pristane na sodiščih (sodni depozit), v primeru daljše neaktivnosti pa lahko celo ostanejo brez njega. Pri Klirinško depotni družbi (KDD) je sedaj odprtih še približno 178.000 registrskih računov.

 »Z avtentično razlago so poslanci potrdili, da določil zakona o nematerializiranih vrednostnih papirjih, ki ščitijo potrošnike, ni možno izigravati z obračunavanjem nadomestil, ki niso v zakonu izrecno navedena,« je sredino odločitev državnega zbora (DZ) komentiral Boštjan Krisper in Združenja potrošnikov Slovenije (ZPS), ki je avtentično razlago tudi predlagalo.

Sedaj je na potezi Ustavno sodišče, na katerega so se s prošnjo za oceno ustavnosti omejevanje stroškov v okviru novega zakona obrnile banke in borznoposredniške hiše, saj jim določilo, da nadomestila za vzdrževanje stanja na računu ne smejo presegati 0,5 odstotka povprečne vrednosti papirjev na njem, povzroča precejšnje preglavice in potencialne izgube.

Voranc Vogel

Z njimi se v marsičem strinja tudi Grega Tekavec,  izvršni sekretar društva Mali delničarji Slovenije (MDS). »Zakonodajalec ne ve, kaj počne in se odloča populistično, s ciljem nabiranja točk pri volivcih,« opozarja. Osebno je sicer vesel, da se poskuša zniževati stroške za male vlagatelje, toda izbira načina po njegovo ni prava. »Prepričan sem, da borzne hiše te dni pošiljajo ljudi domov in jim ne želijo odpreti trgovalnih računov, saj bi pri marsikateremu realizirale izgubo,« poudarja in dodaja, da bi morala država določiti tako najnižjo kot tudi najvišjo ceno, medtem ko bi moral za tisto vmes poskrbeti trg. Odločitev, takšna ko je trenutno, namreč po nepotrebno povzroča zmedo na kapitalskem trgu, ki je že tako in tako bolj ali manj neaktiven.

Krisper pa je na drugi strani prepričan, da večjih težav na trgu ne bo. »Če bodo nekateri stroškovno manj učinkoviti ponudniki začeli zavračati manj dobičkonosne stranke, bodo imeli ti potrošniki še vedno alternativo poslovati pri bolj konkurenčnih ponudnikih,« poudarja. Zakon pušča sicer po njegovem mnenju dovolj možnosti za zaslužek, saj ne  omejuje vseh stroškov, ki jih ima potrošnik s trgovalnimi računi, kot so na primer stroški prenosa papirjev iz registrskega na trgovalni račun ali pa provizij za prodajo.

Seštevek vseh stroškovnih postavk, ki jih ima vsako leto imetnik vrednostnih papirjev, je lahko kar zajeten, zneski za odpiranje in enoletno upravljanje računa pa se raztezajo med zgolj 0,12 in 26,1 evri, ko govorimo o naložbah vrednih 50 evrov. Pri vrednostnih papirjih vrednih 3000 evrov znaša povprečni strošek 19,9 evra, pri najdražjem ponudniku pa 26,7 evra. Kar sedem od 11 ponudnikov je po oceni ZPS dražjih od zakonskih omejitev, ki so resda postavljene zelo nizko.