Bo dvig obrestnih mer v ZDA povzročil zlom borz?

Od zadnjega zvišanja temeljne obrestne mere (po zelo dolgem času rekordno nizkih obrestnih mer) je minilo že skoraj eno leto, borzni trgovci pa nikakor ne morejo odkriti taktike centralnih bankirjev, ki nenehno obljubljajo višje obrestne mere, zvišanja pa kar ni in ni.

Ameriški delniški trgi so od konca krize močno zrasli, povprečna delnica je približno potrojila svojo vrednost v zadnjih osmih letih. Tako visoka rast cen delnic na podlagi relativno slabe gospodarske rasti vliva veliko strahu med investitorje, saj se zaradi precenjenosti delnic in šibke rasti lahko zgodijo hitri padci cen delnic.

Številni investitorji in borzni trgovci menijo, da lahko prav zvišanje temeljne obrestne mere sproži te padce, zato so ob vsakršni novici iz ameriške centralne banke vlagatelji hitro prestrašeni. Ali bo zvišanje obrestnih mer v ZDA res povzročil kolaps borz?

Odgovor na to vprašanje ni tako preprost. Trgi so kompleksni, dinamični in prilagodljivi, kar pomeni, da ima en dogodek lahko deset različnih posledic, popolnoma odvisno od interakcij znotraj sistema. Da ne bomo preveč zapletali, si raje poglejmo mogoče scenarije.

Višje plače, nižje marže

Ameriška borza je gotovo precenjena. Vrednost delnic se je po krizi hitro zvišala, dobički podjetij so rasli počasneje, še počasneje pa se je povečeval BDP. Razmerje med vrednostjo vseh podjetij na ameriških borzah in ameriškim BDP je trenutno precej nad povprečjem, že skoraj tako visoko, kot je bilo v času borznega balona leta 2000. Ameriške delnice so bolj precenjene, kot so bile leta 2007, ko so sledili zares slabi donosi (povprečno več kot 50-odstotni padec). Vendar sama precenjenost trga še ne pomeni samo po sebi kolaps oziroma zlom borze.

Upočasnjena rast dobičkov podjetij je mogoče celo pomembnejši dejavnik, ki lahko sproži padce cen na borzi. V zadnjih treh četrtletjih ameriška podjetja skoraj niso imela rasti dobičkov, rast prihodkov pa je bila prav tako nizka. Profitne marže, ki so zaradi počasne rasti plač (ki so daleč največji strošek podjetij) po krizi bile zelo visoke, so se zdaj nekoliko znižale. Potencialno višja rast plač lahko še dodatno zniža marže podjetij, kar bodo investitorji seveda negativno sprejeli in povzročili nižanje cen delnic na borzah.

Padec je neizogiben

Višje plače pa pomenijo višjo potrošnjo in posledično višjo gospodarsko aktivnost, ki bo kmalu spodbudila dobičke podjetij in pozitivno vplivala tudi na cene delnic na borzah. Manjše marže in dobički bodo kratkoročno vplivali na nižje cene delnic, kolapsa pa ne bodo povzročile (razen če bo sledila recesija).

Relativno počasno okrevanje celotnega sveta po globalni finančni krizi v kombinaciji z visoko rastjo dolgov podjetij (predvsem v ZDA in na Kitajskem) je eden bolj skrb vzbujajočih dejavnikov, ki pa lahko sproži krizo in posledičen kolaps borz. V nasprotju s krizo leta 2008 je globalni finančni sistem precej robustnejši (kljub težavam nekaterih bank v EU). Bankrot nekaj podjetij ne bo imel tako negativnega vpliva na banke, kot ga je imel pred in v času krize pred osmimi leti.

Če upoštevamo vsa omenjena tveganja (precenjenost borze, nizka rast dobičkov, počasna gospodarska rast v kombinaciji z visoko rastjo dolgov), je verjetnost večjega padca na ameriških delniških trgih kar velika, vendar negotova. Takšno stanje bi lahko trajalo še nekaj let, preden bi se uresničil negativni scenarij.

Zvišanje temeljne obrestne mere s 0,5 na 0,75 odstotka, samo po sebi ne bo imelo večjega vpliva na gospodarstvo, veliko večji vpliv pa lahko ima na psihologijo investitorjev. Z vidika sedanjih razmer v gospodarstvih po svetu, vključno z ZDA, zvišanje ne bo pomenilo težav, tudi če bi sledilo več zaporednih dvigov (vse do 1,5 odstotka), saj so podjetja zadolžena za več let in v večini primerov s fiksno obrestno mero (ko podjetje izda obveznico, plačuje fiksen kupon oziroma ima fiksne stroške tega dolga).

Dvig lahko sproži kratkoročne padce, kolapsa pa najverjetneje ne. Če se bo ameriško gospodarstvo močneje upočasnilo v kombinaciji s padcem dobičkonosnosti podjetij, se bo tveganje za večji padec borz močno povečalo, zato je smiselno redno spremljati vodilne makroekonomske kazalnike, s katerimi lahko relativno natančno ugotovimo, v katerem delu gospodarskega cikla smo – ali smo v fazi pospešene rasti, upočasnitve ali celo mogoče recesije.