Bikov trg ne kaže znakov upočasnjevanja

Delniški trgi po svetu še vedno rastejo. V prvih treh tednih leta je ameriški indeks S&P 500 pridobil približno pet odstotkov. To je polovica povprečnega letnega donosa indeksa v le 14 trgovalnih dneh, v zadnjih 12 mesecih pa je pridobil 25 odstotkov. Logično je, da se zdaj pojavljajo skrbi, ali smo morda pri koncu bikovega trga.

Odgovora na zgornje vprašanje vam z gotovostjo ne bo mogel dati nihče, vendar pa ne mislim, da smo pri koncu bikovega trga – vsaj zdaj še ne. Kljub temu bodite previdnejši kot v prejšnjih letih, saj je verjetnost korekcije precej višja. Kazalnik P/E, ki upošteva pričakovanja dobičkov podjetij v prihodnjih 12 mesecih, je pri 20,5. To je najviše po drugi svetovni vojni, če ne upoštevamo 90. let prejšnjega stoletja, ko se je približal 30.

Kljub zapisanemu pa imamo veliko vzrokov za optimizem. S tehničnega vidika – opazovanje obnašanja trga ter predvidevanje prihodnjega gibanja – je slika zelo optimistična. Tudi podatek, da znotraj posameznih indeksov več delnic dosega nove najvišje vrednosti v zadnjih 12 mesecih, kot pa pada, nazorno prikaže optimistično sliko. Še več, podobno sliko je zaslediti ne samo v ZDA, ampak tudi na drugih pomembnejših trgih.

Zakaj bi moral trg rasti tudi v prihodnje

Medvedji trgi le redko nastanejo brez prihajajoče recesije. In glede na kazalce pomembnejših gospodarstev so ti skoraj vsi zelo dobri. Če se tu opremo na ZDA, so izjemno optimistični. In še dodatna lekcija, ki smo se je naučili lani: politične igre nimajo velikega vpliva na delniške trge. Te premikajo gospodarski kazalci in dobički podjetij. Brezposelnost, gospodarska rast, inflacija, zaupanje potrošnikov in še več drugih kazalcev prikazuje sliko močnega gospodarstva, četudi podpora Donalda Trumpa ostaja na rekordno nizki ravni. Prihodki ameriških podjetij naj bi se v zadnjem četrtletju 2017 okrepili za 12 odstotkov v primerjavi z istim obdobjem leta 2016. In davčna reforma v ZDA bo še dodatna spodbuda že tako dobrim napovedim prihodkov v letu 2018.

Tudi globalno se situacija ne razlikuje od tiste v ZDA. Vseh 45 največjih gospodarstev na svetu je lani dosegalo pozitivno gospodarsko rast, kar se skoraj nikoli še ni zgodilo. Vse to se je seveda poznalo tudi na delniških trgih.

Dejavniki, ki bi lahko ustavili rast

Kaj bi lahko šlo narobe? Na žalost precej stvari. Začnimo pri centralnih bankah oziroma v tem primeru edini pomembnejši, ki občutno zaostruje svojo monetarno politiko – Federal Reserve. Vodilni v Fedu si želijo približno dvoodstotno inflacijo, trenutno pa je ta pri 2,1 odstotka. Razlika ni velika, a v primeru nadaljnje krepitve bi bila centralna banka prisiljena hitreje višati ključno obrestno mero, kar bi negativno vplivalo na delniške trge. Podoben scenarij bi se lahko, ob nenadni krepitvi stopnje inflacije, zgodil tudi v Evropi.

Na obrat trenda bi lahko vplivali tudi drugi, trenutno manj verjetni dogodki, na primer vojna s Severno Korejo ali pa nenaden padec kitajskega gospodarstva. Ne nazadnje se lahko zgodi neki dogodek »black swan«, ki bo spremenil sentiment vlagateljev.

Ne glede na padce, ki bodo nedvomno prišli, bi v prvi fazi odsvetoval panične prodaje delniških naložb. Čustveni odzivi se skoraj nikoli ne splačajo, saj lahko na eni strani prehitro prodate, na trg pa se boste vrnili, ko bo ta že pri vrhu. Najboljša rešitev je, da se dolgoročni vlagatelji na padce pripravite s prilagoditvijo strukture svojega portfelja. Ali boste to storili z delnim zmanjšanjem deleža delniških naložb nasproti obvezniškim ali z dodajanjem naložb z obratno korelacijo s splošnim trgom, bo odvisno od vas in vaših ciljev.

Vrnimo se k začetnemu vprašanju. Nedvomno bi letos morali biti bolj pozorni na dogajanje na trgih. Kratkoročno so padci malo verjetni, a mogoči. A je verjetnost vsaj za korekcijo, ob nadaljnji rasti, vedno večja.