Bi se odpovedali likvidnosti za nekaj deset evrov obresti?

Vprašanje

V kratkem mi bodo potekli depoziti na banki in ne nameravam več vezati sredstev, saj so obrestne mere trenutno prenizke. Kako lahko dosežem višjo donosnost? Pretiranemu tveganju se ne bi izpostavljal, čeprav mi je jasno, da bom nekaj tveganja moral sprejeti.

Odgovor

Rekordno nizke obrestne mere na bančne depozite so v zadnjem času pripomogle k obuditvi nepremičninskega trga ter k rasti zadolževanja. Ker pa je velik del prihrankov posameznikov varno spravljen na bankah, nizke obrestne mere pomenijo veliko nevarnost za stagnacijo oziroma izgubo realne vrednosti v primeru zvišanja stopnje inflacije.

Obrestne mere pri bančni vezavi sredstev za 365 dni po podatkih ZPS znašajo med 0,01 odstotka in 0,35 odstotka. Če imate torej na bančni vezavi shranjenih 10.000 evrov, boste na letni ravni deležni od 1 do 35 evrov obresti. Preberite zadnji stavek še enkrat ... Utemeljeno je torej vprašanje, kako boste z varčevanjem na banki, ki je še vedno opazno prevladujoč način dolgoročnega varčevanja, privarčevali dovolj.

Rekordno nizke obrestne mere ne pomenijo zgolj problema za delovno aktivno prebivalstvo, ki varčuje na bankah. Velik problem je tudi za upokojence, saj jim ne omogoča ustreznega obrestovanja njihovih življenjskih prihrankov. Upokojenci se izogibajo tveganim naložbam v vrednostne papirje, trenutno stanje na trgih pa jim ne zagotavlja dovolj ustreznih načinov varčevanja, ki bi imele primerno razmerje med tveganjem in donosnostjo.

Okolje spodbuja potrošnjo, ne varčevanja

Sedanje stanje vpliva tudi na namenske sklade, namenjene varčevanju za pokojnino. Obrestne mere državnih obveznic, ki so poleg depozitov pomembna utež v takih skladih, so na zelo nizkih ravneh. Istočasno pa so na rekordnih ravneh vrednotenja delnic. Pokojninski skladi se tako spopadajo z dilemo: se sprijazniti z ničelno donosnostjo ali več tvegati.

...

Vsakdo od teh dveh scenarijev bo negativno vplival na donose varčevalcev. Če se upravitelji sprijaznijo z minimalno donosnostjo, se bodo v nekaj letih morali spopasti z likvidnostnimi težavami, saj se hitro lahko znajdejo v položaju, ko bo na voljo manj denarja za izplačilo sprotnih obveznosti. Če pa se upravitelji odločijo za višje tveganje (kar se je v številnih primerih že zgodilo), se bodo morali spopasti tudi s krizami na delniških trgih, ki bi prav tako lahko privedle do likvidnostnih težav. Sedanja vrednotenja na razvitih trgih nam razkrivajo, da bodo prihodnji donosi delniških naložb verjetno precej nižji od tega, česar smo bili vajeni v preteklih letih.

Poleg že navedenih, opažamo še eno nevarnost nizkih obrestnih mer. In sicer gre za nepotrebno zadolževanje samo zato, ker je denar v času nizkih obrestnih mer poceni. Ideja poceni zadolževanja je namreč popolnoma nasprotna od dolgoročnega varčevanja. Kdor vrača posojilo, četudi po nizki obrestni meri, ne bo (toliko) varčeval. Okolje nizkih obrestnih mer namreč spodbuja potrošnjo, ne varčevanja.

Kako naprej?

Ne glede na vse, preprostega odgovora na vaše vprašanje ni. Najprej si sami postavite vprašanje, ali ste se pripravljeni odpovedati likvidnosti za nekaj deset evrov obresti. Varčevalci na bankah se boste tako morali spopasti z dejstvom, da boste morali za donos, ki ste ga vajeni, več tvegati. Druga možnost pa je, da se sprijaznite z ničelno donosnostjo svojih sredstev. V vsakem primeru vam svetujemo, da če se odločite za vstop na finančne trge, svoj portfelj ustrezno razpršite med različne naložbene tipe (delnice, obveznice, gotovina in alternativne naložbe) ter se pred tem posvetujete s svojim finančnim svetovalcem.

Glede na zdaj znane podatke predvidevamo, da vaš cilj niso nadpovprečni donosi, ampak nekaj, česar ste bili v preteklih letih vajeni na banki. Prav tako ste tudi že povedali, da niste pripravljeni sprejeti višje stopnje tveganja. Zato vam lahko že zdaj povemo, da se delniškim naložbam v večji meri izognite. Bolj smiselno bi bilo, da se z delom sredstev izpostavite obvezniškim naložbam, del sredstev pa še naprej pustite v gotovini, vendar brez vezave. Ustrezno razmerje med posameznimi naložbenimi razredi bo mogoče določiti šele, ko bomo določili vaš profil vlagatelja. Hkrati pa se morate zavedati, da se tudi z varnejšimi naložbami izpostavljate naložbenemu tveganju.

...

Posvetujte se s svetovalcem

Izkušeni vlagatelji poznajo pravilo, ki določa, da se je za uspešno vodenje naložb treba od teh čustveno distancirati, saj pretirana čustvena vpletenost pogosto vodi v iracionalne odločitve. Pravilo pravi, da bo vaše naložbe bolje upravljala strokovno usposobljena oseba, ki razpolaga z zadostnim znanjem, časom in potrebnimi informacijami. Poleg tega se naložbeni strokovnjaki čustveno ne navežejo na premoženje strank in tudi zato lahko premoženje uspešneje upravljajo. Glejte na finančnega svetovalca kot na osebnega trenerja. To je oseba, ki na podlagi vaših želja in trenutnega stanja oceni, kako boste najlažje dosegli svoje cilje. To je oseba, ki vam lahko pomaga zmanjšati negativne dejavnike in povečati pozitivne. Hkrati pa vas nauči, kaj in kako morate početi, da bo vaš trud imel čim večji učinek. In tako, kot osebe brez predhodnega znanja o prehrani in potrebnih vajah potrebujejo osebnega trenerja, da jim svetuje, kaj je zanje najbolje in obenem spremlja njihov napredek, je tudi pri finančnih svetovalcih.

Ne glede na to, ali boste za nasvet vprašali svojega znanca, ki se spozna na te zadeve, ali finančnega svetovalca, vam svetujemo, da pred investiranjem pridobite drugo mnenje.