Bankrot države

Veliko ljudi se sprašuje, kako država lahko bankrotira. Iz tega se postavlja novo vprašanje: Kaj to pomeni in kakšne posledice ima bankrot za prebivalstvo?

Država bankrotira tako kot katerikoli drugi posameznik ali podjetje v položaju, ko ne more več izpolnjevati svojih obveznosti. Javni dolg postane težko obvladljiv, domače in tuje banke prenehajo kreditirati države in tudi zasebni sektor. Tako kreditni sistem, ki ohranja likvidnost države, razpade, državni proračun se zelo zniža in zaradi tega se zniža tudi gospodarska rast. Posledice čuti vse prebivalstvo, in to se izraža z znižanjem življenjskega standarda, katerega posledica so večja brezposelnost in inflacija, devalvacija nacionalne valute in izguba prihrankov.

Kriza ima navadno tri faze: dolžniška kriza, valutna kriza in na koncu še finančna kriza. Dolžniška kriza nastane, ko država objavi, da ne more pokrivati svojih obveznosti, kar vodi v valutno krizo, ta pa v pomanjkanje prilivov. Domača valuta začne v primerjavi z drugimi izgubljati vrednost. Naslednja faza je finančna kriza oziroma tako imenovana bančna kriza, ko vsi poskušajo pobrati svoje depozite, to pa povzroči veliko nezaupanje v bančni sistem.

V najslabšem scenariju bi bankrot države privedel do tega, da bi jamstvo za bančne vloge in privarčevana sredstva začela hitro izgubljati svojo vrednost. Pokojnine bi se nehale izplačevati, tako bi se ljudje morali zanašati na svoje prihranke. Iz lastnega žepa bi si morali plačevati tudi zdravstvene storitve in šolnine. Siva ekonomija in kriminal bi se hitro povečala, na koncu bi to vplivalo tudi na zaposlene v policiji.

Pexels

Pod težo novih razmer bi najprej propadla podjetja, ki so tesno povezana z državo, torej njeni dobavitelji. Zaradi odloga plačil bi izgubili prihodke in hitro nehali poslovati, kar bi privedlo do nadaljnje rasti brezposelnosti in povečanja socialnih nemirov.

Vzroki in posledice

Previsoka zadolženost je le eden od vzrokov za bankrot držav. Revne države so motivirane z nizkimi obrestnimi merami in visokimi cenami izvoza surovin, sredstva si izposojajo iz tujih virov. Vendar ko obrestne mere rastejo, se stanje spremeni in cene surovin padejo, ker postane država manj konkurenčna. Banke, ki so bile vir denarja, ki si ga je država izposodila in ga ne more več vrniti, pade v dolgove brez sredstev za njihovo financiranje.

Bankrot ni nič nenavadnega in tudi vlagatelji se morajo na to pripraviti.

Razglasitev bankrota pomeni, da država lahko dobi nova sredstva samo s paketom pomoči ali refinanciranjem svojih obveznosti pri upnikih. Eden prvih ukrepov v takih razmerah je rezanje lastnih stroškov ter omejevanje višine plač in zaposlenosti v javnem sektorju. Nujne so strukturne reforme in povečanje konkurenčnosti, ki bi spodbudile rast gospodarstva in s tem delno zmanjšanje obveznosti. Upniki medtem poskušajo državi pomagati z različnimi finančnimi aranžmaji, z namenom vračila vseh sredstev.

Obstaja več kazalnikov, ki kažejo, da država drsi v bankrot. Prvi je višina primanjkljaja in javnega dolga v deležu BDP ter dinamika rasti tega dolga, nato sposobnost poplačila zadolženosti tako imenovana boniteta in višina obrestne mere, po kateri se država zadolžuje na finančnih trgih. Tretji indikator je konkurenčnost v primerjavi z drugimi državami in gospodarska rast. Kako zdravo je gospodarstvo, kažejo tudi politične in socialne razmere v državi. Resnost položaja je odvisna od vrste, strukture, ročnosti in cene dolga ter seveda tudi od tega, ali je država zadolžena doma ali v tujini. Če je država večinoma zadolžena v tujini, spopada pa se z nestabilno valuto in je nekonkurenčna, je v velikih težavah.

Kako pogost pojav je bankrot držav, kaže tudi to, da se je ta scenarij v moderni zgodovini zgodil že večkrat. Samo od sredine 19. stoletja do danes je bankrot razglasilo okoli 200 držav, med katerimi so prevladovale latinskoameriške in afriške države. Dober primer v zadnjem desetletju je Argentina, ki je razglasila plačilno nesposobnost leta 2002. Med takimi državami se je leta 2007 znašla tudi Islandija, ki je med prvimi občutila posledice finančne krize. Bankrot torej ni nič nenavadnega in tudi vlagatelji se morajo pripraviti, da bodo v prihodnje naleteli na tak primer.