Bančni nadzornik bi vseevropsko slabo banko

Evropske banke imajo še vedno za več kot tisoč milijard evrov nedonosnih terjatev, ki bremenijo njihovo dobičkonosnost, posojilno aktivnost in tako šibijo gospodarsko rast. Pet let po tem, ko se je slovenski bančni sistem lotil čiščenja z ustanovitvijo slabe banke, se ista ideja zdaj pojavlja tudi na ravni Evropske unije.

Idejo o ustanovitvi vseevropske slabe banke je minuli teden predstavil prvi mož Evropske bančne agencije (EBA) Andrea Enria. Odločevalce v Bruslju je pozval k ustanovitvi družbe za upravljanje nedonosnih terjatev evropskih bank, s čimer bi se končno prekinilo njihovo padanje dobičkonosnosti. Evropske banke imajo po nekaterih podatkih namreč še vedno za okoli 1200 milijard evrov nedonosnih terjatev, druge sistemske rešitve za to težavo, kot je ustanovitev slabe banke, pa vsaj za zdaj očitno ne najdejo. Finančni ministri Unije bodo o Enrievem predlogu predvidoma razpravljali že na aprilskem srečanju na Malti.

Vse prej kot lahek cilj

Evropske banke imajo po nekaterih podatkih še vedno za okoli 1200 milijard evrov nedonosnih terjatev.

Predlog šefa evropske bančne agencije predvideva, da bi novoustanovljena družba od bank prevzela in upravljala nedonosne terjatve ter tako zapolnila vrzel med realno ekonomsko vrednostjo nedonosnih terjatev bank in ceno, ki so jo zanje pripravljeni plačati vlagatelji. Tako ustanovljena vseevropska slaba banka bi za nedonosne terjatve bankam plačala prenosne vrednosti, če se ji z njihovo prodajo ne bi uspelo poplačati – za prodajo terjatev bi imela tri leta časa –, pa bi bila upravičena do poplačila razlike. To bi ji morala plačati banka, ki je bila najprej lastnica terjatve, s čimer bi se ognili morebitnim očitkom zaradi nedovoljenih državnih pomoči. Enria je želel preprečiti bojazen posameznih držav, da bodo morale skrbeti za težave drugih, zato v skladu z njegovim predlogom do delitve bremen ne bi prišlo. Vsaka posamezna država bi morala jamčiti za svoje banke, kar bi slabo banko zaščitilo pred izgubami. J

amstvo bi bilo hkrati zavarovano s kapitalom bank, s čimer bi ob njegovi morebitni unovčitvi del bremena padel tudi na lastnike bank. Po besedah šefa evropskega reševalnega sklada ESM Klausa Reglinga, ki je predlog podprl, je cilj na takšno slabo banko prenesti vsaj za 250 milijard evrov nedonosnih terjatev, a hkrati je opozoril, da tovrstna rešitev ne sme biti zgolj način za čiščenje bančnih bilanc ali prelaganje problema med javnim in zasebnim sektorjem. Problem, to je prezadolženost, namreč ostaja. »Če se EU ne bo lotila težav s splošno prezadolženostjo, se nam bo to kasneje maščevalo,« je dodal.

Naloga ustanoviti vseevropsko slabo banko vsekakor ne bi bila lahka, še posebej glede na to, da bi bilo treba doseči dogovor med državami članicami glede korporativnega upravljanja institucije, njenega financiranja in določiti, kakšno vlogo bi pri tem igrale posamezne vlade. Kot vse druge odločitve bo tudi ta pristala v rokah politike in že glede na slovenske izkušnje končnega dogovora kaj kmalu verjetno ne kaže pričakovati. Evropska komisija, izvršilna veja oblasti evropske skupnosti, je v odzivu na predlog sporočila, da se regija še vedno srečuje z veliki izzivi. Kot so pojasnili predstavniki komisije, je v nekaterih državah članicah delež nedonosnih terjatev še vedno visok, a hkrati dodali, da komisija s temi državami že tesno sodeluje pri prizadevanjih za njihovo zmanjšanje. Navdušenja Bruslja vsaj za zdaj tako ni zaznati, vendar zagotavljajo, da so pripravljeni razmišljati o različnih možnostih za zmanjšanje nedonosnih terjatev v bilancah bank. Nedonosne terjatve predstavljajo še vedno 5,4 odstotka vseh podeljenih posojil v Uniji, medtem ko je na Japonskem in v ZDA ta delež okoli dvoodstoten.

A vintage clock with the logo of Deutsche Bank is pictured outside the bank's branch in Wiesbaden, Germany, January 28, 2015. REUTERS/Kai Pfaffenbach/File Photo - RTSQ7WB

Nova slaba banka tudi za naše

Vseevropska slaba banka bi bila dejansko nova slaba banka tudi za slovenske poslovne banke. Slovenija je Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB) ustanovila že leta 2012, šest poslovnih bank (NLB, Nova KBM, Abanka, Banka Celje ter Factor banka in Probanka) pa je nanjo doslej preneslo za 5,5 milijarde evrov nedonosnih terjatev. Vendar poslovne banke DUTB za prenos svojih slabih terjatev ne morejo več uporabljati, če lahko temu tako rečemo. Nabor nedonosnih terjatev, ki so jih banke lahko prenesle nanjo, je bil namreč omejen, in sicer tako glede na obdobje nastanka (banke so lahko prenesle le terjatve, ki so nastale pred septembrom 2012) kot glede na dolžnika (izpostavljenosti do tujih dolžnikov niso smele prenašati).

Poleg tega so lahko na DUTB terjatve prenašale zgolj tiste banke, ki so bile hkrati deležne sanacije oziroma državne pomoči. V bančnem sistemu je tako še vedno za več kot dve milijardi evrov terjatev, s poravnavanjem katerih zamujajo komitenti več kot tri mesece. Po širši EBA definiciji nedonosnih terjatev, ki vključujejo poleg zamud tudi reprogramirane obveznosti in podobno, pa je znesek celo dvakrat višji, čez štiri milijarde evrov.

Idejo o ustanovitvi vseevropske slabe banke je minuli teden predstavil prvi mož Evropske bančne agencije (EBA) Andrea Enria.

»Ustanovitev vseevropske družbe za upravljanje nedonosnih terjatev bank bi lahko bila dobrodošla tudi za slovenske banke, saj bi pomenila dodatno možnost za prodajo nedonosnih terjatev,« pravijo tudi v Banki Slovenije, kjer banke že vseskozi spodbujajo, naj nedonosne terjatve izločijo iz bilanc oziroma jih prodajo. Kot pravijo v centralni banki, podpirajo vsa prizadevanja, ki bi pripeljala do učinkovitejšega upravljanja nedonosne izpostavljenosti bank, saj ima ta na njihovo poslovanje več negativnih vplivov. Ker imajo banke zaradi nedonosnih terjatev nižje obrestne prihodke, višje stroške oslabitev in rezervacij ter višje stroške za zaposlene, ki se ukvarjajo z upravljanjem in reševanjem nedonosnih terjatev, je nižja njihova dobičkonosnost. Hkrati visok delež nedonosnih terjatev vpliva na večjo potrebo bank po kapitalu, kar vodi v nižjo posojilno aktivnost bank in posledično šibkejšo gospodarsko rast.

Veleblagovnica nedonosnih terjatev

Stare razglednice 18.10.2016 Ljubljana Slovenija [Ljubljana,Slovenija]

»Hitro zmanjšanje obsega slabih terjatev je ključno za izboljšanje delovanja transmisijskega mehanizma denarne politike in prenosa učinkov v realno gospodarstvo,« pravijo v Banki Slovenije in dodajajo, da olajša učinkovito reševanje nedonosnih terjatev tudi prestrukturiranje dolga v podjetjih. Čeprav je znesek nedonosnih terjatev slovenskega bančnega sistema v celotnem evropskem sistemu zanemarljiv, pa po deležu slabih posojil v znesku vseh posojil močno izstopa. Še posebej ko gre za podatke, ki vključujejo samo sistemske banke, torej v slovenskem primeru NLB, Novo KBM in Abanko. Po podatkih EBA je Slovenija glede na delež slabih posojil namreč za Ciprom in Grčijo, kjer je nedonosna skoraj polovica terjatev sistemskih bank, in za Portugalsko, skupaj z Italijo zaseda četrto mesto.

Če bi bila vseevropska slaba banka po ideji šefa EBA Andree Enria dejansko ustanovljena, bi to pomenilo hkrati tudi oblikovanje povsem novega trga slabih terjatev. Glede na Reglingova pojasnila, da je cilj na slabo banko prenesti vsaj za 250 milijonov evrov nedonosnih terjatev, bi banke namreč prenesle na milijone terjatev, ki bi nato čakale zasebne vlagatelje. Poleg tega bi bila to očitno vseskozi delujoča institucija, v kateri bi lahko vlagatelji v nedonosne terjatve, ki se zdaj osredotočajo predvsem na države jugovzhodne Evrope, stalno kupovali tovrstno premoženje oziroma naložbe. Poleg tega da bi s široko ponudbo lažje pritegnili kupce, bi se s takšno rešitvijo, kot menijo v EBA, lahko ognili morebitnim sumom ali dvomom zaradi nedovoljene državne pomoči ter tudi zmešnjavam zaradi različnih pristopov posameznih držav.