Balkan spet na naložbenih zemljevidih

Za ustrezno naložbeno priporočilo bi gotovo potreboval več podatkov, kot so še preostala doba investicije, morebitne družbe naložbe, vaša nagnjenost k tveganju in drugo.

Vlagatelji morajo pri sestavi portfelja skladov vedno upoštevati pravila za uspešno investiranje, ki določajo, da se za jedro portfelja izbere globalni delniški sklad, okoli katerega potem lahko dodajamo druge, ožje usmerjene sklade, da izkoristimo potenciale posameznih trgov. Del portfelja moramo sočasno izpostaviti tudi alternativnim naložbam, da poskrbimo za ustrezno razpršitev tveganja, saj, če se spomnite zadnje finančne krize, ni bilo pomembno, v katero regijo ste investirali, v rdečem so bili vsi trgi. Pod alternativne naložbe spadajo nepremičnine, fizične surovine, skladi zasebnega kapitala oziroma vse naložbe, ki niso povezane z dogajanjem na splošnih borznih trgih in posledično tudi niso tako močno podvržene psihologiji vlagateljev.

Veliko potenciala, a ne pozabite na razpršitev

Zaradi premalo informacij se bom raje posvetil regiji, v kateri imate investirana sredstva. Res je, da je to regija, ki je zaradi večletnega napihovanja tečajev poskrbela za »sanjsko« rast investiranih sredstev vse do leta 2008 ter potem za enega najspektakularnejših pokov borznega balona na naših tleh. Leto 2008 je bilo najbolj stresno leto vlagateljev v balkanske vzajemne sklade, saj so tečaji strmoglavili in v enem letu je njihova vrednost padla za več kot 50 odstotkov.

Kljub slabim izkušnjam slovenskih vlagateljev ter načinu razmišljanja »Nikoli več na Balkan«, je to ena od regij v Evropi, ki imajo največji potencial – še neizkoriščeni dragulj v procesu privatizacije, menjave zakonodaje ter približevanju EU in tujemu kapitalu. To je regija, ki jo prebivalci Slovenije še najbolj poznamo in smo skoraj vsi že obiskali katero od držav, kjer balkanski skladi investirajo.

Shutterstock

Če pogledamo skozi oči investitorja, je del sredstev smiselno nameniti tudi tej regiji. Prvič, borzni indeksi balkanskih držav močno zaostajajo za svetovnimi indeksi. Drugič, korelacija balkanskih borz z razvitimi državami je nizka. Tretjič, pred nami so radikalne reforme, ki bi morale regijo narediti spet privlačno.

Ena od teh se najbolj dotika sicer nizko likvidne borze v Banjaluki. Septembra 2018 se bo v Republiki Srbski zgodilo zakonsko preoblikovanje pooblaščenih investicijskih družb (ZIF) v vzajemne sklade. Pričakuje se precejšnje zvišanje borznih tečajev, saj se bo tržna cena delnic poenotila z notranjo oziroma nominalno ceno. Če je v Sloveniji vrednost ID za nominalno ceno zaostajala za okoli deset odstotkov, je to razmerje pri ZIF še približno za desetkrat višje. Po izkušnjah primerljivih trgov, ki so se na podoben način likvidnostno okrepili, je rast povprečno presegala mejo sto odstotkov (Kambodža, Vietnam, Zimbabve). Ne pravim, da se bodo tudi ti trgi za toliko okrepili, a potencial je še vedno velik, tudi če bomo vlagatelji deležni le desetine potencialnega donosa.

Še eden od pozitivnih dejavnikov, ne glede na to, kako čudno se sliši, je dogajanje na Hrvaškem v zvezi z Agrokorjem. Prednost celotnega dogajanja za vlagatelje je v tem, da so številni vrednostni papirji precej pod ceno in so tudi podjetja postala zelo privlačna za prevzem. Tako je verjetnost za prevzeme hrvaških podjetij v prihodnjih 12 mesecih trenutno nadpovprečna.

Torej, če vam odgovorim na vaše vprašanje: investirani ste v regiji, ki ima v prihodnjih letih zelo veliko potenciala za rast, a je visoko tudi tveganje. Priporočilo na podlagi zdaj znanih podatkov bi bilo, da del sredstev v regiji obdržite, a nikakor ne smete pozabiti na osnovna pravila investiranja – ustrezne razpršitve portfelja, ki pravi, da se na nizko likvidne obrobne trge nikoli ne gre z več kot 15 odstotki celotnega portfelja.