Avstrija: obresti okoli ničle, varčevanje narašča

Ko gre za Avstrijo in sploh celotno nemško govorno območje, pa je od navedenih svetovnih dni po svoji simboliki gotovo veliko bolj znan predzadnji dan tega meseca: 30. oktober je bil namreč svetovni dan varčevanja. Določili so ga davnega leta 1924 na nekem mednarodnem finančnem kongresu v Milanu. Med delegati iz 27 držav, ki so sprejeli to odločitev, so bili tudi predstavniki Kraljevine Jugoslavije.

V Avstriji je običaj, da se na svetovni dan varčevanja družine odpravijo v banko, tam otroci dobijo darilca, bančni uslužbenci pa obiskovalcem pojasnjujejo najnovejše ponudbe v zvezi z varčevanjem in drugimi finančnimi storitvami. Toda v zadnjih letih imajo bankirji precej težav s pojasnjevanjem smiselnosti varčevanja v banki. Obresti so namreč nizke, skorajda nikakršne, tako da se varčevanje, če gledamo po tej plati, preprosto nič več ne izplača.

V Avstriji znašajo obresti na denar na zasebnih žiroračunih okoli 0,125 odstotka – od tega nato država zaračuna še 25-odstotni davek na kapitalski dobiček. Preprosto povedano, če imate 365 dni na varčevalnem računu 10.000 evrov, se po letu dni nabere 10.009,38 evra. Hkrati je inflacija približno dvoodstotna, zdaj pa izračunajte, ali se vam izplača varčevati. Pa to še ni vse. Če ste varčevalec v določenih nemških bankah in imate na računu 500.000 evrov ali več, boste banki celo plačali za to, da hrani vaš denar. Nekaj nemških bank je pred dvema letoma prav pred svetovnim dnevom varčevanja objavilo, da bodo za zneske, večje od pol milijona, ki niso vezani, strankam zaračunavale po 0,25 odstotka na leto.

Zakoreninjena navada

Vendar pa tudi sedanje obdobje pičlih obresti Avstrijcev ni odvrnilo od skorajda prirojenega nagnjenja k varčevanju, pa naj gre za varčevanje s hranilno knjižico ali dolgoročno življenjsko zavarovanje. To navado je lepo opisal sloviti književnik Stefan Zweig, rojen na Dunaju v bogati poslovni družini židovskega rodu, v avtobiografski knjigi Včerajšnji svet. V obdobju Avstro-Ogrske, v zadnjih desetletjih 19. in na začetku 20. stoletja, pa vse do prve svetovne vojne prihranki niso izgubljali vrednosti. Otrokom so takoj po rojstvu odprli hranilno knjižico, in ko so odrasli, so imeli na voljo ves svoj kapital, poleg tega pa še ne ravno zanemarljiv zaslužek z obrestmi.

Po najnovejših raziskavah je skoraj sedem od desetih Avstrijcev (69 odstotkov) izjavilo, da se jim zdi varčevanje pomembno. To je sicer malce manjši delež kot pred desetimi leti, ko jih je tako menilo 72 odstotkov. V zadnjem desetletju se je mesečna vsota prihrankov povprečnega gospodinjstva celo povečala za skoraj dve tretjini: s 132 na 216 evrov. Če odvzamemo vpliv inflacije, je to tudi realno več kot leta 2006.

Skupno so imeli zasebniki v Avstriji julija letos v bankah okoli 230 milijard evrov. Po podatkih narodne banke je to za 3,2 odstotka več kot julija 2005. V zadnjih desetih letih se je delež gospodinjstev, ki imajo hranilno knjižico, celo povečal, z 71 na 77 odstotkov. »Prepričan sem, da marsikdo sploh ni izračunal, koliko denarja izgublja, če ima vsega izključno na varčevalnem računu,« nam je dejal Thomas Schaufler, član poslovodnega odbora Erste Bank, ki ima na skrbi zasebne stranke.

Za varčevanjem na hranilni knjižici je druga najbolj priljubljena oblika varčevanja tako imenovano gradbeno varčevanje (Bausparen) – šestletna vezava ali šestletno mesečno varčevanje fiksnega zneska. Gradbeno varčevanje prinaša nekoliko večje obresti kot vezano, varčevalcem pa država izplačuje dodatno premijo. Takšno varčevanje dopušča možnost za najem ugodnejšega stanovanjskega posojila, zato ni nič čudnega, da se je zanj odločilo kar 62 odstotkov avstrijskih gospodinjstev.

Varno je varno

»Varčevanja ne smemo več enačiti zgolj s hranilno knjižico,« poudarja Thomas Schaufler. Vendar Avstrijcev ni lahko prepričati, naj se bolj usmerijo k vrednostnim papirjem. Za varčevanje z naložbami v vrednostne papirje se je za zdaj odločilo le 27 odstotkov gospodinjstev. Sledi varčevanje, pri katerem ljudje svoj kapital ohranjajo tako, da ga vlagajo v nepremičnine – a to počne le 11 odstotkov gospodinjstev. Zgolj štiri odstotke gospodinjstev pa navaja, da niso vključena v nobeno od navedenih oblik varčevanja, da ne poskušajo varčevati oziroma preprosto ne morejo prihraniti niti najmanjše vsote.

»Varčevanja ne smemo več enačiti zgolj s hranilno knjižico,« poudarja Thomas Schaufler.

Schaufler pravi, da je danes, finančno gledano, najbolj smiselna »investicijska mešanica«, pri čemer varčevalec obdrži hranilno knjižico, doda pa ji še adute, kot so vrednostni papirji in zavarovanja. Na daljši rok zgolj takšna varčevalna strategija varčevalcu lahko prinese dejanski dobiček. »Imeti ves denar na hranilni knjižici je prav tako napačno, kot če bi vsega vložili v delnice,« poudarja Schaufler. Pa vendar se le vsak sedmi Avstrijec (14 odstotkov) predstavlja kot »mešani denarni vlagatelj«, vsak dvajseti (pet odstotkov) pa o sebi pravi, da je »vlagatelj, ki tvega«.

Zadržanost prebivalstva do razpršenega varčevanja oziroma naložb verjetno temelji tudi na slabem poznavanju terminologije in delovanja finančnega sveta. Najnovejša raziskava inštituta IMAS, opravljena na reprezentativnem avstrijskem vzorcu, je pokazala, da kar 80 odstotkov odraslih ne zna pojasniti pojma »volatilnost«, 58 odstotkov jih ne ve, kaj je »emisijska vrednost«, 52 odstotkov jih ne ve, kaj je »nominalna vrednost«, 42 odstotkov pa jih ne zna razložiti, kaj so »investicijski skladi« oziroma »skladi vrednostnih papirjev«. Skoraj tretjina odraslih (32 odstotkov) ne ve, kaj je to »obveznica«, 23 odstotkov jih ne ve, kaj je »menjalni tečaj«, 20 odstotkov jih ne zna pojasniti pojma »delnica«, 18 odstotkov jih ne ve, kaj je »stopnja inflacije«. Zanimivo bi bilo videti, kakšne odgovore bi na ta vprašanja dobili v Sloveniji.