Veliko poznavalcev so kriptovalute pritegnile; a) zaradi skrbi za vpliv na blaginjo posameznika, b) zaradi možnosti upora zakoreninjenim interesom, c)  zaradi koncepta decentraliziranega financiranja kot 'protistrup' za potencialno škodo, ki jo je utrdila konsolidirana oblast in d) zaradi finančne suverenosti in poslovne svobode.
 
Vsi smo opazovali, kako so tradicionalne finance (institucije, podjetja,…) sprva zavračale idejo, da bi lahko imel programljiv žeton vrednost ali da bi matematična koda lahko prinašala donos. Uspeh bitcoina je večini dokazal nasprotno – da se stvari v finančnem sektorju spreminjajo.
 
V Sloveniji je nastalo veliko kripto startupov, imamo tudi precej aktivno javnost na samem področju. O tem, kako se je Slovenija odzvala na »novi« trend v finančnem sektorju; kakšna je glavna prednost kriptovalut in tehnologije, ki jih poganja; kako je v Sloveniji z davki na tem področju; kakšni so aktualni trendi na trgu; kaj prinaša digitalni evro; in kje se skrivajo pasti ter kje priložnosti za vlagatelje, smo se pogovarjali z univ. dipl. ekon. Andrejem Bohincem, ki dogajanje spremlja od blizu.
 
Vabljeni k branju!
 

Če začneva kar na začetku. Kdaj ste se prvič srečali s kriptovalutami? Ste takoj prepoznali potencial?

 
Za bitcoin sem prvič slišal decembra leta 2013, po tem, ko je zrastel iz 100 na 1000 ameriških dolarjev. Taka rast cene se mi je zdela takrat nevzdržna, zato ga nisem kupil, in ko je potem padel nazaj na 100 dolarjev, me na žalost ni več zanimal vse do leta 2016, ko je njegova vrednost ponovno narasla – tokrat na 400 dolarjev. Tudi takrat ga še nisem kupil, ker se mi je zdel sam proces nakupa in hrambe v digitalni denarnici preveč zapleten, tako sem v bitcoin prvič vložil šele spomladi leta 2017, ko je trgoval  po ceni 1200 dolarjev za enoto.
 
Takrat je bila sezona t. i. altcoinov v polnem razcvetu, tako da sem s svojimi prvimi vložki v omenjene kripto kovance v roku parih tednov dosegel lep dobiček. To je bil začetek moje poti večnega študenta bitcoina in drugih kriptovalut, ki še vedno traja in se ne bo nikoli končala. V tem trgu trenutno vidim največji potencial predvsem z vidika prehoda iz centraliziranih financ (CeFi) v decentralizirano financiranje (DeFi).
 

V Sloveniji imamo precej aktivno javnost. Kako mislite, da se je Slovenija odzvala na »novi« trend v finančnem sektorju?

 
Slovenci smo po zanimanju javnosti za bitcoin in kripto svet v samem svetovnem vrhu, kar se mi zdi zdelo pozitivno. Večina slovenskih kripto startupov je sicer propadla, kar je tudi čisto normalen pojav v kripto svetu, kjer se bo na dolgi rok uspelo obdržati največ 5 odstotkov projektov in med njimi bo zagotovo tudi kakšen slovenski (npr. OriginTrail in Suncontract).
 
Država bi sicer lahko naredila bistveno več na promociji kriptovalut, predvsem v smislu čim bolj ugodnega poslovnega okolja za kripto startupe, kar bi lahko privabilo v Slovenijo ogromno novega kapitala iz celega sveta.

Obdavčevanje kriptovalut je ločeno od obdavčevanja fizičnih valut, a vendar kriptovalute v realnem gospodarstvu niso izvzete iz računovodskih standardov. Kdaj konkretno je dobiček iz naslova kriptovalut obdavčen?

 
Kolikor je meni znano, je dobiček od trgovanja s kriptovalutami za fizične osebe pri nas obdavčen po isti stopnji kot za vrednostne papirje. Izjema je dobiček, ki je ustvarjen z redkimi transakcijami znotraj enega koledarskega leta, kar se ne smatra kot dejavnost trgovanja.
 

Kaj je po vaše glavna prednost kriptovalut in tehnologije, ki jih poganja?

 
Glavna prednost kriptovalut in blockchain tehnologije je, da odpravlja potrebo po posredniku in omogoča transparentnost ter nižje stroške transakcij. V zadnjem letu razvoja na tem področju pa vidim največ dodane vrednosti v projektih Decentraliziranega Financiranja (DeFi), ki ponujajo veliko bolj konkurenčne finančne storitve v smislu bolj donosnega varčevanja in ugodnejšega kreditiranja, kot jih ponujajo banke. Ta trend se bo po mojem mnenju v prihodnosti samo še stopnjeval in prinesel uporabnikom veliko uporabne vrednosti.

Centralni bančniki evroobmočja se po javnem posvetovanju nagibajo k uvedbi tako imenovanega digitalnega evra še letos. Slednji naj bi predstavljal elektronsko obliko denarja Evropske centralne banke, namenjen pa bi bil vsem uporabnikom fizičnega evra. Kaj o digitalnem evru menite vi?

 
Moje mnenje je, da je to naslednji logičen korak za ECB, saj bo digitalni evro omogočal popolno sledljivost vseh transakcij. Vprašanje pa je, kako bo to ljudem všeč, a prepričan sem, da bo to med ljudmi še bolj spodbudilo zanimanje za bitcoin in druge decentralizirane kriptovalute, ki omogočajo anonimnost transakcij.
 

Kritiki bitcoinu pogosto očitajo, da nima »temeljne vrednosti«, tj. je brez denarnega toka, bilance stanja in podobno. Menite, da je nedavna naložba Tesle (1,5 milijarde dolarjev v bitcoin) spremenila mnenje kritikov? Po Tesli bitcoin namreč pospešeno akumulirajo tudi nekatera druga globalna podjetja? Kako komentirate?

 
Takim kritikom priporočam, naj si najprej preberejo »belo knjigo« (ang. White Paper) bitcoina in če niso pripravljeni razumeti in sprejeti dejstev in matematike, na podlagi katere je narejen bitcoin, potem bo čas pokazal, da se motijo. Kajti čas je na strani bitcoina.
 
Z vsakim novim blokom, ki se prirudari se povečuje zaupanje v omrežje in posledično raste vrednost bitcoina. Ta trend se bo nadaljeval, saj vedno več ljudi, institucij in držav prepoznava, da je bitcoin v bistvu neke vrste digitalno zlato in kot tako asimetrična stava proti neskončnemu ustvarjanju fiat valut brez podlage, ustvarjene iz manj kot nič, kar dolgoročno vodi v razvrednotenje njihove realne kupne moči.
 

Kakšni so aktualni trendi na trgu in do kdaj mislite, da bo zdržal trenutni bikovski trend? Zadnji je namreč trajal štiri leta. Lahko tokrat pričakujemo enako?

 
Najbolj aktualni trendi na trgu kriptovalut so nezamenljivi žetoni (NFT), projekti s področja decentraliziranega financiranja (DeFi) s t. i. yield farmingom in decentralizirani menjalniški protokoli (DEX) kot so Uniswap, Sushiswap, 1INCH, Serum... ter tiha akumulacija bitcoina na nivoju institucij.
 
Trenutni bikovski trend bo po mojem mnenju dosegel vrh štiriletnega čustvenega tržnega cikla med avgustom in decembrom pri ceni bitcoina nekje med 100.000 in 200.000 dolarjev. 
 

Si upate napovedati kolikšen bo popravek cen na trgu, ko si globalno gospodarstvo opomore?

 
Ko bo nakupni pritisk za bitcoin usahnil in bodo institucije dosegle svoje profitne cilje, se bo začela največja razprodaja bitcoina v njegovi zgodovini. Sam pričakujem padec njegove cene med 70- in 90-odstotki v 12 mesecih od vrha zadnjega cikla rasti, medtem ko bo večina altcoinov doživela padec za več kot 90 odstotkov od njihovih najvišjih točk.
 

Katere so glavne napake ki jih na trgu kriptovalut delajo vlagatelji ter kako se jim izogniti?

 
Glavna napaka, ki jo delajo novi vlagatelji na trgu kriptovalut je kupovanje žetonov kripto projektov, ki jih ne razumejo. Kupujejo izključno na podlagi rasti njihove cene v zadnjem obdobju in potem panično prodajajo ob prvi večji korekciji.
 
Tej napaki bi se lahko izognili, če bi preden investirajo en evro v katerikoli kriptovaluto naredili »domačo nalogo«, tj. naredili fudamentalno in tehnično analizo cene kriptovalute, v katero nameravajo investirati in temu primerno izdelali naložbeni ali trgovalni načrt s profitnimi tarčami, limitiranjem tveganja na maksimalno 2 odstotka njihovega kripto portelja in izhodno strategijo.
 

Na kaj morajo biti vlagatelji še posebej pozorni pri vlaganju? Katere so tri ključne stvari za doseganje potencialno največjih dobičkov?

 
Zavedati se morajo, da je kripto trg nov trg, kjer se v bistvu trguje s človeškimi čustvi strahom in pohlepom, ki se ne bosta nikoli spremenila. Torej kupovati dobre projekte na popravkih cene in prodajati na odbojih ali jih držati do vrha cikla rasti bitcoina.
 
Za doseganje konstantnih dobičkov na kripto trgu so potrebne naslednje 3 stvari:

• preverjene trgovalne strategije, ki prinašajo prednost na seriji trgovalnih poslov;
• obvladovanje tveganja in
• psihološka priprava na trgovanje in investiranje v kriptovalute.

Več znanja je edina rešitev za vse in vsega tega se da naučiti, sicer ne čez noč, ampak v obdobju 6-12 mesecev.

Kje trenutno vidite pasti in kje priložnosti?

 
Največjo past, ki jo vidim je, da bo večina vlagateljev vstopila na vrhu tega cikla rasti in ne bo pravočasno izstopila, da bi se izognila brutalnim izgubam, ki bodo sledile v naslednjem medvedjem trgu v letu 2022. 
 
Največjo priložnost pa vidim v tem, da je pred nami še nekaj mesecev rasti do vrhunca evforije, v kateri je možno ustvariti najvišje donose v najkrajšem času – pod pogojem, da investirate v tisti odstotek kripto projektov, ki imajo največjo globalno adopcijo in mrežni učinek.

Kripto trgi že nekaj časa premikajo in trajno brišejo meje med institucionalnim »pametnim denarjem« in »neumnim denarjem« malih vlagateljev. Je po vašem mnenju napočil čas, da se »stara pravila« ponovno preučijo? Ali se morda le uveljavljajo nova pravila za novo vrsto vlagateljev?

 
Pravila investiranja se ne bodo nikoli spremenila. Vedno bodo največ profitirali tisti, ki bodo kupovali v strah na dnu štiriletnega cikla rasti in prodajali v času pohlepa – na vrhu le tega. Vmes pa služili s stavami tako na rast kot na padec cene bitcoina z vzvodi na številnih platformah, ki to omogočajo.
 

Za konec morda še to: kje vidite bitcoin oziroma kriptovalute čez 10 let?

 
Čez 10 let vidim bitcoin kot globalno sprejeto valuto internetnega denarja, ki jo imajo v svojih rezervah tudi centralne banke vseh držav na svetu. Njegova cena pa bo bistveno višja, kot je danes.
 
Kriptovalute bodo povozile klasične bančne storitve, ker bodo ponujale več za manjše stroške, hitreje in bolj transparento in brez posrednikov. Skratka, prihodnost kripto sveta je svetlejša kot je kdajkoli bila.