Ali je nelikvidno podjetje smiselno ohraniti pri življenju?

Toda zadeve se lahko hitro obrnejo. Več sto tisoč evrov vredna investicija se lahko že jutri izkaže za nedonosno, pomemben kupec čez noč odpove pogodbo ali pa se znajde v insolvenčnem postopku in napove odpis precejšnega dela dolgov. Podjetje je lahko tudi naivno verjelo kupcem, da zamude s plačili niso nič resnega in so se ujeli v spiralo finančne nediscipline.

Podjetje se zaradi tega znajde v nezavidljivem položaju, saj mu začne primanjkovati likvidnostnih sredstev, novih posojil ne bi dobilo, njegovi dosedanji financerji pa ne bodo dopustili nerednega odplačevanja posojil. Vodstvo podjetja ima zato dve možnosti. Lahko se odloči, da bo tvegalo in izgubljeno poskušalo nadomestiti z drugimi posli, lahko pa izbere bolj zahtevno, a tudi bolj varno pot in se zaradi spremenjenih okoliščin poskuša s financerji dogovoriti o prestrukturiranju finančnih obveznosti.

Kako se začne prestrukturiranje dolgov?

Banka redno pregleduje dolžnike, da izve, ali so problematični, in se odloči, ali jih bo obravnavala kako drugače. Podrobnejši pregled opravlja najmanj vsakih 6 mesecev.

Pravočasna zaznava dolžnikov s poslovnimi težavami in ugotovitev vzrokov zanje predstavljajo ključne pogoje za hitro, učinkovito in temeljito finančno prestrukturiranje.

Do odkritja problematičnega dolžnika lahko pride na osnovi signalov iz sistema same banke, na pobudo skrbnika posojil ali na pobudo dolžnika, ki banko obvesti o težavah.

Prvi koraki banke:

• odkritje problematičnega dolžnika,
• ocena smiselnosti prestrukturiranja,
• če je prestrukturiranje smiselno, oblikovanje ustreznega plana aktivnosti in spremljanje njegovega izvajanja in učinkov,
• če prestrukturiranje ni več smiselno, izdelava terminskega načrta izterjave,
• ob vsem tem pozornost na morebitno prevaro in oškodovanje.

Ugotovitev vzrokov za slabo finančno stanje

Za to, da se dolžnik lahko poda na pot uspešne in učinkovite sanacije finančnih obveznosti, je najprej treba ugotoviti vzroke za njegovo slabo finančno stanje.

Ugotoviti je treba, ali je podjetje zašlo v težave:

• zaradi prekomerne odvisnosti od enega kupca ali projekta (na primer gradbeništvo) in/ali dobavitelja,
• zaradi plačilne nediscipline kupcev ali njihove insolventnosti,
• zaradi neusklajene ročnosti med premoženjem in njegovimi viri ter neustreznega upravljanja z obratnimi sredstvi,
• zaradi kupovanja poslovno nepotrebnega premoženja,
• zaradi lastninjenja podjetja
• ali drugih razlogov.

Diagnostika

Cilj hitre in kakovostne diagnostike je odgovoriti na vprašanje, ali podjetje še ima dolgoročno perspektivo poslovanja ali ne. Na tej podlagi se ugotovi, v kolikšnem času (če sploh) se lahko podjetje razdolži do vzdržne ravni.

Nadaljnji koraki:

• analiza izpostavljenosti, pregled in ocena kakovosti zavarovanj, analiza vzdržnosti poslovnega modela in sposobnost ustvarjanja denarnega toka iz osnovne dejavnosti,
• identifikacija poslovno nepotrebnega premoženja (nepremičnine ali finančne naložbe) in konzervativna ocena obsega možne kupnine, ki bo uporabljena za poplačilo dolgov,
• primerjava osnovnega scenarija, po katerem podjetje deluje naprej, z drugimi, kot so prodaja terjatev, izvršba, unovčevanje zavarovanj ali steč

V okviru diagnostike se med drugim naredi analiza računovodskih bilanc, finančnih kazalnikov (denarni tok iz poslovanja, EBITDA marža, sposobnost odplačevanja dolga …) ter 3- do 5-letna projekcija denarnih tokov. Pri večjih podjetjih pride v poštev tudi ocena sposobnosti lastnikov, da sodelujejo pri dokapitalizaciji.

Rezultat je celovita slika o preteklem in prihodnjem poslovanju podjetja.

Ali je podjetje smiselno obdržati pri življenju?

Tako za banko kot podjetje je najboljša hitra in sporazumna rešitev mimo sodnih in insolvenčnih postopkov. Sodna pot se uporabi šele v primeru, ko so izčrpane že vse druge možnosti, torej ko vodstvo dolžnika noče sodelovati ali pa ta nima dolgoročne perspektive poslovanja.

Banka razvrsti dolžnika glede na izsledke pregleda in oblikuje naslednje rešitve:

1. Podjetje je perspektivno – ima dolgoročno vzdržen poslovni model.
2. Podjetje je mejno perspektivno – tveganja so visoka in na konzervativnih predpostavkah ni moč zasnovati vzdržnega reprograma. Hkrati obstaja slaba kakovost zavarovanj in visoka odvisnost banke od lastnika/vodstva.
3. Podjetje ni perspektivno – nima smisla nadaljevati z dejavnostjo.

Možne rešitve

Perspektivno podjetje – normalen reprogram finančnih obveznosti

Če si banka in dolžnik zaupata, če je možno odpraviti vzroke za težave in če prihodnji denarni tokovi zadoščajo za odplačilo dolgov do njihove vzdržne višine praviloma v roku 5 let, potem se oblikuje sporazum. V njem se opredeli nov načrt in zaveze, ki jih mora izpolnjevati dolžnik.

Med njimi so lahko: doseganje vrednosti izbranih finančnih kazalnikov, dodatna zavarovanja, prodaja poslovno nepotrebnega premoženja, dokapitalizacija, osebna poroštva lastnikov podjetja in konverzija posojil lastnikov v kapital.

Mejno perspektivno podjetje – alternativne rešitve

Če pregled pokaže, da je podjetje sposobno zmanjševati dolg, vendar pa praviloma v 5 letih ni sposobno doseči vzdržne ravni zadolženosti, ima banka na voljo druge ukrepe:

1. podaljšanje reprograma, vendar največ na obdobje do 10 let,
2. ločitev dolga na dva dela – prvi del se odplačuje redno, drugi (presežni) del pa na različne načine (glavnica šele ob zapadlosti, plačilo ob prodaji premoženja …),
3. delitev dolžnika na dva dela in prenos poslovno nepotrebnega premoženja in presežnega dela dolga na novo podjetje,
4. odpis terjatev ob sodelovanju lastnikov pri dokapitalizaciji,
5. konverzijo terjatev v kapital.

Neperspektivno podjetje – izvršilni ali insolvenčni postopki

Čeprav bi si morala banka vedno prizadevati, da ohrani delujoče podjetje, to ni vedno mogoče oziroma ekonomsko smiselno. V takih primerih sta na voljo naslednji možnosti:

1. izvršilni postopki,
2. prisilna poravnava ali stečaj.

Kako naprej?

Potrjen sporazum med banko in podjetjem je le del procesa finančne sanacije, saj mora dolžnik pravočasno odplačevati reprogramirane obveznosti in izpolnjevati dane zaveze. Če se dolžniku kdaj zaradi objektivnih razlogov zalomi, mu lahko banka pogleda skozi prste. Če pride do večjih in neupravičenih kršitev, pa ima banka pravico do dodatnih zahtev, kazenskih obresti, izvršbe ali v skrajnem primeru odstopa od pogodbe.

Vir: Banka Slovenije, ZBS

Pexels

Banka za podjetnike vam ponuja več, kot vam lahko ponudi navadna banka. Naše poslanstvo je podjetnikom pomagati učinkovito opravljati podporne funkcije v podjetju. http://bankazapodjetnike.si