Ali je moj avto vreden več od mojega življenja?

Glede na izkušnje morda provokativni naslov niti ni tako za lase privlečen. Ne verjamete?
Fotografija: Pexels
Odpri galerijo
Pexels

Koliko denarja namenite za zavarovanje svojega avtomobila? In koliko za zavarovanje vašega življenje, ali natančneje, vaše prihodnosti in prihodnosti vaših bližnjih? Čemu torej namenjate večjo pozornost?

Če ste na zadnje vprašanje odgovorili, da avtomobilu, potem niste edini. Spadate med velik delež tistih, ki več časa in denarja namenijo vzdrževanju in zavarovanju svojega jeklenega konjička kot zavarovanju svojega življenja. V Sloveniji smo namreč leta 2015 za življenjska zavarovanja namenili v povprečju le 336 evrov na osebo, medtem ko smo za premoženjska zavarovanja namenili kar 838 evrov. Da za življenjska zavarovanja več namenijo naši severni sosedi Avstrijci (971 evrov) ali pa Nemci (1311 evrov) ter recimo Danci (3899 evrov), za nas najverjetneje ni tako presenetljivo. Vendar pa več od nas za ta zavarovanja namenjajo tudi Španci (679 evrov) in Portugalci (1018 evrov).

In kaj je vzrok? Zelo pogosto je vzrok v miselnosti, da bo za naše zdravje, za življenje po upokojitvi ali finančno varnost naših bližnjih v primeru najhujšega v veliki meri poskrbela država, ali celo, da se nam kaj takega ne more zgoditi. V Sloveniji lahko še vedno govorimo o premajhni ozaveščenosti glede pomena življenjskega zavarovanja, kljub temu da to obstaja že več kot 400 let. Verjetno je tako deloma zaradi zgodovinskih dejavnikov, deloma pa zaradi razcveta finančnih produktov, ki jih ljudje ne poznajo dovolj dobro. Zavarovalnice ugotavljamo, da je poznavanje pomena in različnih oblik življenjskih zavarovanj slabo in posledično je tudi motiv za sklenitev tovrstnega zavarovanja nezadosten.

Kaj je življenjsko zavarovanje

Naj navedemo nekaj dejstev. Vsako življenjsko zavarovanje seveda ni primerno za vsakogar. Zato je pomembno najprej določiti, kakšne so naše potrebe (obstoj kreditov, nepreskrbljenih družinskih članov, zavedanje o možnosti ali nagnjenosti k hujšim boleznim, nezadostna sredstva za čas po upokojitvi itd.), ter nekaj vedeti o samih zavarovanjih. Ko govorimo o življenjskih zavarovanjih, mislimo na zavarovanje življenja zavarovane osebe med trajanjem zavarovalne dobe. Lahko gre za izplačilo družinskim članom v primeru najhujšega ali pa za izplačilo po izteku zavarovalne dobe, če ima naše zavarovanje tudi varčevalno komponento (z naložbenim tveganjem ali brez njega). Za zagotavljanje dodatnih sredstev po upokojitvi lahko sklenemo rentna oziroma pokojninska zavarovanja. Pogosto pa se v širšem smislu kot življenjska upoštevajo še zdravstvena in nezgodna zavarovanja.

Je pa zavarovanje običajno eden najbolj razširjenih načinov, da dosežemo cilj obvladovanja finančnih tveganj, ki smo jim izpostavljeni. V eno skupino sodijo tveganja, povezana z zaščito našega premoženja, v drugo pa tveganja, povezana z zaščito našega zdravja in življenja. Eno teh tveganj je možnost izgube dohodka zaradi bolezni in/ali izgube dohodka družine zaradi bolezni ali celo smrti. Z zagotovitvijo nadomestila dohodka, ki bi bil izgubljen zaradi smrti, upokojitve, invalidnosti ali težje bolezni, dosežemo ta cilj. In temu je namenjeno življenjsko zavarovanje.

Pexels
Pexels

O zaščiti je sicer treba razmišljati čim prej in se zavarovati za obdobje, v katerem smo posameznemu tveganju najbolj izpostavljeni. Čim prej zato, ker je s tem cena življenjskega zavarovanja nižja. Sredi preteklega leta je žena dopolnila štirideset let in že to je bilo zanjo samo po sebi šok. Letos pa je doživela še enega, saj se ji je življenjsko zavarovanje, ki ji ga ni uspelo skleniti lani, podražilo. Zavarovalniško gledano je že stara 41 let, višja starost pa pomeni večjo verjetnost smrti v času trajanja zavarovalne dobe in zato višjo premijo. Pa to ne pomeni, da lahko zdaj čaka do konca leta. Njeno zdravstveno stanje je trenutno odlično, toda kljub vsem dobrim voščilom ob novem letu se lahko do konca leta poslabša, kar bi tudi vplivalo na ceno kasneje sklenjenega življenjskega zavarovanja.

Prav tako je treba pomisliti na obdobje ali čas trajanja zavarovanja. Ta je seveda ponovno odvisen od oblike samega zavarovanja. Za primer smrti je primeren čas recimo preostala doba hipotekarnega kredita ali pa leta, potrebna za to, da se otroci osamosvojijo. Pri nezgodnih zavarovanjih ali pri zavarovanjih težjih bolezni pa lahko rečemo, da jih je smiselno imeti čim dlje, tudi še za čas po upokojitvi.

In napake, ki jih naredi posameznik ob sklenitvi življenjskih zavarovanj? Ena največjih je, da se zavaruje za nekaj, za kar sploh nima potrebe. Druga je sklenitev zavarovanja za deset let z idejo, da ga bo čez deset let ponovno sklenil. Običajno je glavni razlog za to nižja premija danes (za deset let je seveda nižja kot za 15, 20, 30 ali več let), vendar pa se ne zaveda, da mogoče tega zavarovanja čez deset let sploh ne bo mogel več skleniti, saj se bo njegovo zdravstveno stanje toliko poslabšalo ali pa bo deležen dodatnega pribitka na premijo. In z zamolčanjem dejanskega zdravstvenega stanja ob sklenitvi življenjskega zavarovanja je povezana tretja največja napaka. S tem dejanjem zavarovanec tvega, da mu bo zavarovalnica ob nastanku dogodka celo zavrnila izplačilo kakršnegakoli zneska.

Moje življenje ali moj avto?

Zaradi vsega povedanega je bistveno, da se za trenutek ustavite in premislite o svojem življenju, o nevarnostih, ki ste jim izpostavljeni. Naj bo začetek leta priložnost, da si postavite cilje tudi na tem področju. In če za zavarovanje svojega avtomobila vsako leto namenite 300, 500, 800 evrov ali več, koliko boste namenili za zavarovanje svojega zdravja in življenja? Odločite se in dajte prednost svojemu življenju pred jeklenim konjičkom. 

Več iz rubrike