Alessandro Benetton – »detonator sprememb«

Naložbena družba 21 Investimenti ima poslovne pisarne v Trevisu, Milanu, Parizu, Ženevi in Varšavi. V benettonU group ostaja kot član upravnega odbora.Alessandro Benetton se je odločil za samostojno poslovno pot v eni prvih italijanskih zasebnih naložbenih družb 21 Investimenti, ki jo je leta 1992 ustanovil sam. Naložbena družba 21 Investimenti ima poslovne pisarne v Trevisu, Milanu, Parizu, Ženevi in Varšavi. V benettonU group ostaja kot član upravnega odbora.

Each time a man je naslov bloga, ki ga piše Alessandro Benetton, italijanski poslovnež, ki ga v poslu in življenju navdihuje boj za ideale, o katerih je govoril pokojni Robert Kennedy, češ da so le ideali tisti, ki vlivajo upanje in moč za boljši svet.

Njegov življenjski nazor ni presenetljiv, saj je Alessandro Benetton že od najstniških let zelo dojemljiv za filozofijo: »Skoraj enako kot družinsko podjetje Benetton me je zaznamoval srednješolski profesor filozofije, ki mi je položil na srce, naj v življenju ne blefiram in naj bom tak, kakršen v resnici sem.« Poleg tega je v družbeno angažiranem duhu in ustvarjanju boljšega sveta bival vse svoje življenje, saj je družinsko podjetje Benetton Group planetarno priljubljenost doseglo prav z izpostavljanjem družbeno relevantnih vprašanj oziroma s »šokantnimi oglaševalskimi kampanjami«, s katerimi je legendarni fotograf Oliver Toscani brezkompromisno postavljal ogledalo družbi in razbijal tabuje o aidsu, smrtni kazni, obstoju svetovne lakote, rasne in verske diskriminacije.

Ali se je uspešna zgodba »združenih barv Benettona« res začela z nasvetom priznanega ekonomista Philipa Kotlerja, ki naj bi Alessandrovem očetu, ustanovitelju modne hiše, Lucianu Benettonu svetoval naj zalogo belih majic, če jih želi prodati, pobarva v živooranžno in živozeleno barvo, tj. v barvi nogometnih moštev, ki sta se pripravljali na derbi, mi Alessandro Benetton ni potrdil. Prav tako pa je bil zadržan tudi pri nekaterih vprašanjih, povezanih s poslom, škandali, nasedlimi naložbami ipd. Je to poslovna ali, bolje rečeno, družinska skrivnost? Ne vem. Lahko pa povem, da je bila pot do intervjuja z Alessandrom Benettonom izziv, ki je zahteval jeklene živce. Izkupiček? Presodite sami.

Na svetu je čutiti nemir in napetost. V EU se spopadamo s posledicami finančne in begunske krize, ki je naselila v naše duše žalost in slabo moralno vest; Benetton pa se je odel v še bolj žive barve kot kadarkoli doslej. To je osvežujoče. Bravo! Ampak od kod ta vitalizem, ta optimzem?

Upoštevajoč, da so moje obveznosti do Benettona Group prenehale že pred tremi leti, je gotovo splošno znano, da sta izbira družbenih tem in sodelovanje z ustanovami, ki se zavzemajo za solidarnost in podpiranje problematik, o katerih se sicer ne bi govorilo na svetovni ravni, dali pomen in vrednost znamki Benetton ter tako pomagali zgraditi resen in stalen dialog z različnimi akterji po vsem svetu. Barve in družbena odgovornost pa nekako pomenijo DNK podjetja z oblačili in DNK zgodovine moje družine.

Kaj pravite o paradoksu, da se ljudje po eni strani bojijo sprememb, po drugi strani pa po njih hrepenijo, saj jih dojemajo kot edino priložnost za boljši jutri?

V času Velike gospodarske krize je Einstein napisal: »Prav v krizi se rodijo inovativnost, odkritja in velike strategije. Kdor premaga krizo, premaga samega sebe, ne da bi bil premagan.« Danes nas je vse malo strah. Naša dezorientacija je znak, da se je nekje zalomilo, da tistega, česar smo bili vajeni, morda več ne bo, da nastaja nekaj novega in nepričakovanega, predvsem pa, da bi se kmalu lahko izkazalo, da so naši parametri preseženi in nezadostni. Ampak to je neizogiben in nujen korak. Prav v zahvalo temu lahko ljudje spet odkrijejo sredstva, ki prinašajo spremembe.

V Sloveniji se bojimo tvegati. Tveganja in pogum pa sta edina, ki nas lahko pripeljeta do novih uspehov. Kako ste vi sprejeli odločitev, da zapustite svetovno znano podjetje, ki je povrhu še družinsko? To je namreč kombinacija za uspeh, saj so prav družinska podjetja tako v Evropi kot v svetu najuspešnejša?

Ko sem sprejel imenovanje za predsednika Benettona Group, sem pojasnil, da bo to za določen čas. Moja naloga je bila označiti diskontinuitete, voditi družinsko podjetje, dokler ne bi postalo vodilno, in uvesti strukturne spremembe v Benetton Group, da bi lahko omogočili njegovo oživitev. Ena od definicij, ki so mi jih pripisali in ki jo najbolj cenim, je »detonator sprememb«, prav zato, ker so spremembe eksplozivne, so trenutek preloma med tem, kar je bilo, in tem, kar bo.

Diskontinuiteta ustvarja rast in obnovo, je sol razvoja podjetja in tudi človeka. V podjetju pa je diskontinuiteta gonilo inovacij. Diskontinuiteta ni abstrakten pojem, temveč strateška vizija, ki se izraža v ukrepih.

Tako je: vajen sem diskontinuiteto vnašati v podjetja, v katera vlagamo z 21 Investimenti. Isto načelo sem uporabil v Benettonu Group ter v vseh izkušnjah, ki sem jih imel v teh letih.

Sodeč po številnih oglaševalskih kampanjah, s katerimi ste razbijali tabuje in premikali meje, ste zelo strpni in svetovljanski. Kako se počutite v Evropi, ki jo vsak dan bolj prežemajo nestrpnost, sovraštvo, pokoli, smrt, terorizem?

Ponosen sem, da pripadam družini Benetton, in ji bom večno hvaležen. Podjetje 21 Investimenti sem ustanovil pri 28 letih ter se odločil za »stransko« rešitev, namesto da bi izbral tisto, za katero se je zdelo, da je linearna pot, torej vstop v družinsko podjetje. Tako sem se odločil, da v Italijo pripeljem nove paradigme, ki sem jih v svojih izkušnjah spoznal v ZDA. Želel sem poskusiti in šlo je zelo dobro. Bolj kot kadarkoli prej sem osredotočen na 21 Investimenti in počutim se srečnega, ker sem s tem svojim podjetjem podjetnik prve generacije.

Kako doživljate novinarski podvig #Panamapapers? Se je v medijih znašlo veliko vaših znancev? Menite, da bo razkritje imelo kakšen učinek?

Gotovo živimo v zgodovinskem času velikih pretresov in prav tako velikih upov. Vedno sem mislil, da sovraštvo izvira predvsem iz »strahu pred drugim« in pred neznanim, zato se strinjam s pozivi papeža Frančiška h gradnji mostov, in ne zidov.

Potruditi se moramo, da razmišljamo lateralno, tudi ko si predstavljamo nove načine povezovanja med narodi, tako da vzpostavimo ravnotežje med potrebo po varnosti in možnostjo zagotavljanja temeljnih svoboščin, ki se jim težko odrečemo. Samo v kulturi strpnosti lahko dosežemo blaginjo in gospodarski razvoj.

V letih pred krizo je Benetton že doživel svojo krizo. Zdelo se je, da je ta blagovna znamka v zatonu. Kaj je šlo narobe in kako, s kakšnim poslovnim modelom in strategijo ste se dvignili?

Žal na to vprašanje ne morem odgovoriti.

Če se pogovarjamo o uspehu. V ZDA so v prednosti, saj neuspeh vrednotijo drugače kot v Evropi. Pri nas je neuspeh katastrofa. V ZDA je to odskočna deska ali učna ura. Sama menim, da je uspeh namenjen tistim, ki se znajo prilagoditi. Ergo, ključ do uspeha ni v veličini in moči, ampak v prilagodljivosti. Kako komentirate to? Kakšne nove okoliščine je moral spoznati Benetton, da se je spet dvignil med najboljše blagovne znamke?

Nestabilnost je pravilo, zdaj bi ga že morali poznati. Pravilo, s katerim se je treba spopasti in s katerim se ustvarja diskontinuiteta. Za tiste, ki se hitro odzovejo in znajo jezditi na spremembah, obstajajo velike možnosti. O tem smo lahko prepričani, saj opažam, da je zavedanje o naravi izziva vse večje.

Pogosto je kriza samo izgovor, da se ne dela. Oklenemo se sovražnikov, resničnih ali namišljenih, ki so vedno zunaj nas. Sovražnikov, s katerimi se lahko spopademo in jih lahko potolčemo, če se bojujemo, ampak ki bodo zmagovalci, če ne bomo storili ničesar, da bi jih premagali.

Torej da: eden ključev do uspeha je gotovo sposobnost prilagoditi se, prenoviti in znati jezditi na spremembah, bodisi pozitivnih ali negativnih.

Katera knjiga, katera misel vas v življenju spodbuja? In kateri mislec ali knjiga vam je dala najboljšo popotnico za uspešno poslovanje?

Tista z Michaelom Porterjem je bila prava širitev, pravo izobraževanje, s katero sem uresničil in poskušal razvozlati glavne elemente njegovega pristopa k razmišljanju. Zato citiram dve njegovi deli:Competitive Advantage of Nations in tudi On Competition.

V enem izmed intervjujev ste dejali, da ste po odhodu iz družinskega podjetja Benetton Group »spet doma«. Kakšni so načrti vaše zasebne naložbene družbe 21 Investimenti?

Panoga, na katero sem zdaj osredotočen, je gotovo tista, v kateri delujem z 21 Investimenti. To podjetje se še vedno ukvarja s tem, s čimer se je, ko sem ga ustanovil leta 1992: izbira srednje velika podjetja in jim omogoča rast na podlagi konkretnega industrijskega projekta. In spremenil se je celoten scenarij: špekulativni Private Equity, tisti iz 80. let, z dobičkom za vsako ceno, ni več smiseln. Oziroma vsaj za 21 Investimenti ni razloga, da bi obstajal. V podjetju 21 Investimenti menimo, da je pravzaprav neprimerno govoriti o Private Equityju: ustvarili smo nov slovar, govorimo o investicijskih programih, in ne o skladih. Poslujemo v polnem pomenu besede. Podjetje 21 Investimenti III, naš novi investicijski program, gre prav v to smer. Od mednarodnih institucionalnih vlagateljev smo zbrali 343 milijonov evrov. Naš cilj je bil 300 in smo ga precej presegli. To pomeni, da zaupanje v Italiji in v njenem podjetniškem okolju, ki ga sestavljajo srednje velika podjetja, je.