Polycom: Naši izdelki v vsakem avtu tega sveta

Za letošnjo Delovo podjetniško zvezdo je strokovna komisija medijske hiše Delo izmed desetih nominirancev izbrala podjetje Polycom Škofja Loka.

Kdo so bili letošnji nominiranci?

Tomi Lombar

Pipistrel
Polycom
D.Labs
Vasco
Solis
Acies Bio
Labena
Mineralka
MI elektronika
Resalta

Polycom Škofja Loka, podjetje v lasti bratov Iztoka in Igorja Stanonika, ki se v Sloveniji v dejavnosti brizganja zahtevnih tehničnih izdelkov uvršča na vrh v panogi, je uspešna podjetniška zgodba. Po 33 letih od začetkov v garaži družinske hiše v Škofji Loki so letos odprli digitalizirano in avtomatizirano tovarno v Poljanah, ki so jo zgradili, kot pravita lastnika, s sodelavci, omogočila pa jim bo nadaljnjo rast.

Naš marketing je, da znamo narediti dobre izdelke, ki so seveda še konkurenčni.

Podjetje proizvaja 800 izdelkov za avtomobilsko industrijo, kar pomeni, da ima vsak avtomobil vgrajen najmanj en njihov izdelek. Za kupce razvijejo izdelek in zahtevna orodja za brizganje. Če želijo uspeti na zasičenem svetovnem trgu, imajo le eno možnost – biti dobri ter imeti vrhunske kompetence in odlično organizacijo poslovanja. Ker jim to uspeva, so bili izbrani za Delovo podjetniško zvezdo.

POGLEJTE FOTOGALERIJO Z VČERAJŠNJE PODELITVE

Komisijo je Polycom prepričal z rastjo poslovanja, usmerjenostjo v digitalizacijo, uspešnim poslovanjem na zahtevnem svetovnem avtomobilskem trgu, vlaganjem v izobraževanje zaposlenih in potencialom uspešnega nadaljnjega poslovanja. Pravijo, da sta od dogajanja v svetu odvisna tudi njihova strategija in delovanje. 

Potencialni kupci poleg bonitete preverijo tudi ugled podjetja v domovini, pri čemer pomagajo tudi nagrade, ki so v pomoč tudi pri pridobivanju kadrov, je dejal lanski dobitnik Delove podjetniške zvezde Andrej Orožen, direktor in soustanovitelj trboveljskega podjetja Dewesoft. Dodal je, da če je podjetje dobro zapisano doma, je vredno, da z njim delajo svetovni proizvajalci. Kaj vam pomeni nagrada Delova podjetniška zvezda 2018?

Iztok Stanonik: Vsaka taka nagrada je tudi priznanje podjetju oziroma zaposlenim, da se boljše počutijo, saj dobijo potrditev, da je njihovo dobro opravljeno delo opazil tudi nekdo drug. Obenem nagrade pridobivajo pomen, zlasti zdaj, ko je težko dobiti kadre. Hkrati opažamo, da tudi zaradi tega in večje prepoznavnosti dobimo več prošenj za delovna mesta, tudi za takšna, o katerih smo včasih menili, da ni mogoče dobiti kadrov.

Tomi Lombar

Kje vse mora biti podjetje opazno, da lažje dobi kupce?

Iztok: Za naše podjetje je najpomembnejše, da znamo delati res zahtevne stvari, da se lotimo na primer nečesa takega, kot so zobniki; ti so poseben izdelek, ki ga ne zna narediti vsak. Za posel v tujini je pomembno, da delamo s priznanimi kupci, to nam odpre vrata tudi k drugim, ki na primer pravijo: »Če delaš za Volkswagen, lahko delaš tudi za nas.« Če delamo zobnike, npr. klaso 8, vsak ve, kaj to pomeni v panogi. Delamo tudi veliko hibridnih izdelkov, tj. v izdelke vložimo kovinske dele, zabrizgamo, pomerimo sile na vzmeteh, s kamerami preverimo izdelke itd. Naš marketing je, da znamo narediti dobre izdelke, ki so seveda še konkurenčni.

Leta 2017 ste želi rezultate triletnega načrtnega dela, saj ste pridobili 112 novih projektov in vrednostno presegli načrt za 70 odstotkov, kar je zavidljiva številka. Vaši novi kupci so postali Valeo, Sogefi, BorgWarner in Kamstrup. Slednji ni dobavitelj avtomobilski industriji, ampak se ukvarja s proizvodnjo števcev za vodo, elektriko … S tem ste razpršili tveganja, proizvajate pa tudi zahtevne izdelke z visoko dodano vrednostjo.

Kar 33 let smo čakali, da smo prišli do objekta, ki smo ga naredili sami. 

Iztok: Kamstrup je dansko podjetje, ki je velik proizvajalec vodnih in električnih števcev. S prejšnjim danskim dobaviteljem niso bili zadovoljni, saj so njihovi izdelki potrebovali preveč naknadne obdelave in s tem veliko dodatnega dela. Mi pa smo se izkazali z izdelkom, ki ne potrebuje naknadne obdelave in je takoj pripravljen na montažo. Zato se vse bolj usmerjamo v omenjene števce, ker pa je Kamstrup močen tudi v elektroštevcih, si želimo, da bi sodelovali z njimi tudi na tem področju.

Kako kaže z letošnjimi rezultati pri novih poslih?

Iztok: Pri novih poslih smo do konca julija dosegli oziroma celo presegli letošnji načrt – hoteli smo pridobiti za okoli 4,8 milijona evrov novih poslov, pridobili pa smo jih že 5 milijonov. Ampak moramo biti realistični, od avgusta imamo manj novih projektov.

Je to značilno za to obdobje?

Iztok: Ne, ni, zato nad tem vakuumom nismo navdušeni. Vendar tudi druga podjetja pravijo, da je to neka zadržanost pri naročilih. Se pa zdaj končno lahko osredotočimo na pripravo orodij, ki jih je treba narediti na novo – za izdelke, ki jih proizvajamo »toliko in toliko« let, je treba na primer po izvedenih milijon brizgih narediti nove.

V Delovih podjetniških zvezdah smo iskali podjetja, ki so inovativna, izvozno in razvojno naravnana ter se zavedajo, da so kadri ključni za njihov uspeh. Kot pravite, v svojih kadrih vidite največjo konkurenčno prednost, a hkrati zaradi njihovega pomanjkanja tudi največje tveganje. Kako poskušate zmanjšati to tveganje?

Iztok: Na področju štipendiranja smo zelo močni. Mlade vabimo na počitniško delo, kjer jih naši vodje ocenijo in povedo, kateri se hitro učijo, predvsem pa si želijo delati, zato jim podelimo štipendijo. Trenutno imamo 28 štipendistov. Že lani smo se vključili tudi v sistem vajeništva za program oblikovalec kovin orodjar. Trenutno imamo tri vajence, ki so vpisani v drugi letnik, in tri, ki obiskujejo prvi letnik. Imamo perspektivne mlade kadre. Moram jih pohvaliti, da so inovativni in se hitro učijo. Seveda so vmes tudi taki, ki to niso, ampak tisti ne dobijo štipendije.

V podjetju imamo perspektivne mlade kadre. Moram jih pohvaliti, da so inovativni in se hitro učijo.

Trenutno imamo študenta iz Koroške, ki končuje fakulteto za strojništvo, in ker mora narediti še en ali dva izpita, si želi medtem leto dni nabirati delovne izkušnje. Že po enem tednu v naši tehnologiji so mi povedali, da zna mladenič sam menjati orodja, nastavljati orodja itd. Je pravi talent in še veselje ima do dela.
Od leta 2014 do danes je število zaposlenih v podjetju naraslo s 160 na 270. Vendar nikoli nismo jemali kadrov drugim podjetjem, ker bi s tem podrli plačno politiko v podjetju. Če zdaj rečem nekomu: pridi k nam in boš dobil 3000 evrov bruto, tisti, ki je že pri nas, pa ima npr. 2500 evrov bruto, bi zagotovo bile težave.

Tomi Lombar

V podjetju stremite k zaposlovanju strokovnega kadra z različnih področij. Katerih profilov vam najbolj primanjkuje?

Iztok: Predvsem strojnikov. Smo pa povezani s fakultetami, s katerimi imamo tudi skupne razvojne projekte, delajo nam tudi različne analize. Najbolj s strojno fakulteto.

Se bo vaše podjetje odzvalo na poziv GZS k dnevu odprtih vrat slovenskega gospodarstva za mladino in starše, ki bo 29. novembra?

Iztok: Seveda se bomo odzvali, saj smo v preteklosti že sodelovali pri tem. Presenečeni smo bili, da so na dan odprtih vrat prihajali ljudje ne iz okoliša, ampak iz bolj oddaljenih krajev, npr. iz Ljubljane (pot iz Ljubljane do Polycoma traja približno 45 minut, op. a.) in Kranja. Mogoče je bilo tako tudi zato, ker prebivalci Poljanske doline poznajo naše podjetje, drugi pa še ne.
Smo pa aprila organizirali dan odprtih vrat; predvidevali smo, da bo prišlo od 300 do 500 ljudi. Prišlo je kar 1600 obiskovalcev, ki so se lahko vozili z avtomobili, za katere delamo razne dele, kot so npr. porsche, bmw itd. Polycom sicer izdeluje izdelke za vse avtomobile – na svetu ni avtomobila, ki ne bi imel kakšnega našega dela. Obenem smo imeli kadrovski kotiček, v katerem smo od vseh zainteresiranih pobrali kontaktne podatke, njihove kvalifikacije in želje, s čimer smo si naredili dodatno bazo ljudi.

Kadre iščete tudi v tujini. Julija ste končali prvo preizkusno obdobje s šestimi ljudmi iz BiH – vam je uspelo v dveh mesecih urediti papirje in jih zaposliti? Je okolje za novo skupino že pripravljeno – in na koliko ljudi?

Iztok: V tem času smo zaposlili dve osebi iz BiH. Ena je zaposlena za nedoločen čas, druga pa za eno leto. Za zdaj so izkušnje zelo pozitivne. Prihodnje leto se bomo odločali naprej glede na potrebe.

Preberite, kakšna je povprečna plača v uspešnem podjetju, ki vsako leto bogato izplačuje tudi božičnico.

Na oktobrski mednarodni konferenci Razvoj kompetenc za digitalizacijo slovenskih podjetij je Polycom predstavil rezultate sodelovanja inženirjev, raziskovalcev in podjetij z namenom spodbujanja drugih podjetnikov, ki si želijo iti po podobni poti. Kaj ste jim položili na srce?

Ekstremne športnike podpiramo, ker je v tovrstnih športih veliko dejavnikov, na katere nimajo vpliva, kar je podobno kot v podjetništvu.

Iztok: Da je treba imeti poslovni model, ki omogoča hitre prilagoditve. Da je treba vsak trenutek spremljati podatke in statuse v proizvodnih enotah ter se na tej podlagi odločati o novih strategijah. In da je v bistvu pri digitalizaciji najpomembneje izključiti človeški faktor in s tem zmanjšati možnost napak. Pri nas pridejo naročila neposredno v sistem s strani kupcev, zato jih ni treba dodatno pretipkavati, obenem iz naročila sledijo delovni nalogi proizvodnji oziroma vse potrebe kupca; je praktično dosti manj napak in vse je hitro vidno.

Koliko robotov imate?

Iztok: Okoli 70 na obeh lokacijah, v Poljanah in Črnomlju.

Udeležencem omenjene konference ste odprli vrata svoje povsem digitalizirane in robotizirane tovarne. Na kaj v njej ste še posebej ponosni?

Iztok: Lahko rečemo, da smo med prvimi v Sloveniji s tako digitalizirano in avtomatizirano tovarno. Tako lahko na daljavo, prek telefona, vklopimo klimatsko napravo oziroma nastavimo prezračevanje v tovarni in podobno. Ker smo bili zadnja leta zelo utesnjeni, smo ponosni, da smo prišli do lepih svetlih prostorov, v katerih je lahko posameznik še bolj ustvarjalen kot prej. Kar 33 let smo čakali, da smo prišli do objekta, ki smo ga naredili sami. Pred tem smo vedno kupovali objekte, jih dozidavali itd. in nikoli ni bilo narejeno čisto po naši meri. Zdaj je to tovarna, narejena po naši meri.
Igor: Imeli smo priložnost graditi novo podjetje z novimi sistemi. Tovarno/podjetje so gradili vsi sodelavci, ne samo mi. Sodelavci so povedali, kaj bi radi imeli za optimizacijo delovnih procesov, pa tudi o prostorih so povedali, kaj bi želeli imeti v njih in kako. Menim, da v državi ni veliko tako digitaliziranih in avtomatiziranih tovarn. V njej tudi dobro izrabljamo odpadno toploto, s katero ogrevamo prostore in pridobivamo elektriko za proizvodnjo. V tovarni imamo tudi sodoben centraliziran sušilni sistem za granulate, ki je s 36 sušilniki eden izmed največjih v Sloveniji – zanj smo namenili milijon evrov.

Tomi Lombar

Kako bi lahko opisali digitalizacijo vašega podjetja v praksi? Kako digitalizacija vpliva na medgeneracijske odnose v delovnem okolju? Kaj delate za vzdrževanje stabilnosti v času nenehnih sprememb in da ostanete »odporni na prihodnost«?

Iztok: Imamo mlado delovno silo, zato nimamo težav z vplivom digitalizacije na medgeneracijske odnose; povprečna starost je namreč nižja do 40 let. V podjetju so zelo mladi ljudje, ki so rasli s tehnologijo. Kar je na pametnih telefonih, je tudi pri nas, to ni znanstvena fantastika. Ljudje gredo v korak s časom. Imamo programsko opremo nemškega podjetja, ki zna komunicirati s stroji in nazaj z informacijskim sistemom v našem podjetju. Za vse skrbi naš IT-oddelek, in sicer v navezi z željami iz proizvodnje in orodjarne.
Igor: To pomeni, da naš kupec iz svojega informacijskega sistema neposredno v naš informacijski sistem pošlje podatke s svojimi željami in potem se proces odvrti naprej do končnega izdelka.

Ste največji dobavitelj plastičnih izdelkov Stabilusu, ki je vaš največji kupec. Slednji vas želi videti z novo tovarno v Mehiki. So že padle dokončne odločitve?

Iztok: Trenutno smo se z našim kupcem dogovorili za zamik tega projekta do leta 2022. Takrat bomo videli, kakšno bo stanje na svetovnem trgu, kako bo z morebitnimi krizami ... To smo se odločili še pred sporazumom, ki ureja trgovino na območju Mehike, ZDA in Kanade (potrditi ga morajo še v parlamentih vseh držav. Pobudo za spremembo sporazuma, ki je nadomestil sporazum Nafta, je dala Trumpova administracija, op. a.) in bo bistveno vplival na ekonomiko poslovanja evropskih tovarn avtomobilskih delov v Mehiki.

Kakšne novosti v podjetju še načrtujete?

Iztok: Na področju digitalizacije še kar nekaj stvari. Po obdobju testiranja neposrednega prenosa podatkov v sistem in na testne stroje bo treba to implementirati na vse stroje. To pomeni na vseh 100 strojev za plastiko, potem pa še v orodjarni. Vendar to ne bo narejeno v enem letu, saj je investicija za vsak stroj za vpeljavo v ta sistem od 5000 do 7000 evrov, kar je kar veliko denarja.
Igor: To je odvisno tudi od bank, ali bodo vse to podprle. Če bodo pretresi na trgih, bodo tudi sami zelo previdni, kar pomeni, da se bo naša rast upočasnila. Če pa se bo trend rasti nadaljeval, bo v redu, drugače bomo vsi prisiljeni pritisniti na zavoro.
Želimo si tudi digitalizirati tok materiala od prevzema do porabe. Vpeljali bomo modul, ki bo sledil razpoložljivost človeških virov glede na njihovo matriko znanj in veščin. Tako bomo vedno vedeli, kateri zaposleni je usposobljen za delo na nekem stroju. Sistem bo po načrtu lahko predlagal najoptimalnejšo razporeditev človeških virov.

Podatki kažejo, da ste zelo uspešni pri črpanju evropskih sredstev. Kako vam to uspeva?

Iztok: Evropska sredstva dobivamo samo za razvojne projekte – razvijamo produkte in procese (za enega kupca smo razvili zamenjavo kovinskih delov s plastičnimi); to so projekti, s katerimi počrpamo evropska sredstva. V podjetju imamo nekaj zaposlenih, ki so v tem segmentu zelo močni, tako v razvoju kot na razpisih.

Marca ste vložili denarna sredstva, skupaj z nekaterimi podjetji iz okolja, tudi v Stari vrh – kako to, da ste se odločili za ta korak?

Iztok: V lokalnem okolju smo edini v Poljanah, pa smo hoteli pomagati s sredstvi, tako da bi Stari vrh zdržal in da lahko okoliški krajani uporabljajo kapacitete v zimskem in poletnem času. Nismo bili edini, bila so tudi podjetja iz Škofje Loke in Železnikov ...
Igor: Stari vrh je v ljudeh samih v tem kraju, pa tudi naši zaposleni so iz teh krajev in smo jim tako vrnili. Če ne bi poskrbeli za to, bi lahko Stari vrh propadel, vendar je zdaj rešen in lahko delajo brez obremenitev.

Tomi Lombar

Ste vložili še v kakšen takšen družbeno odgovoren projekt?

Iztok: Radi podpiramo ekstremne športnike, kot na primer kolesarja Uroša Stoklasa na dirki čez Ameriko, pa Natašo Briški na odpravi žensk na severni pol, pa biatlonca Lenarta Oblaka, ki je iz naših krajev in je zbiral denar za priprave na olimpijske igre.

Zakaj prav ekstremni športniki, sta tudi sama ljubitelja ekstremnih športov?

Iztok: Nisva ekstremna športnika, le rekreativna. Ekstremne športnike podpiramo zato, ker morajo vložiti res veliko truda in energije za dosego cilja; kljub temu pa je vedno vprašanje, ali bodo na koncu dosegli rezultat, ki si ga želijo. Pri ekstremnih športih je veliko dejavnikov, na katere nimajo vpliva, kar je podobno kot v podjetništvu.
Kaj je vaš moto oziroma moto vašega družinskega podjetja?
Iztok: Od malega smo zelo povezani in vemo, da če držimo skupaj in združimo vse znanje in moči, ki jih imamo, v bistvu vemo, da bo uspeh prišel.

Se je to vedno potrdilo?

Iztok: Ja, vedno. Sicer so vrednote, ki jih v podjetju negujemo in nas povezujejo, enostavnost, hitrost, kakovost in delavnost, družbena odgovornost, osredotočenost na kupce in dobavitelje ter zaupanje in vzajemno spoštovanje sodelavcev.
Igor: Naš moto je Blizu ljudem in usmerjeni v prihodnost.

Projekt Delove podjetniške zvezde so podprli generalni pokrovitelj KD Skladi, veliki pokrovitelji Deloitte, FMR, Hofer, Mercedes Benz, Riko, Telekom Slovenije in Zavarovalnica Triglav, pokrovitelji EKOSEN, SIQ in Slowatch, partnerji IEDC Poslovna šola Bled, Steklarna Hrastnik, Iskratel in Slovenski podjetniški sklad ter strokovna partnerja AJPES in Sofos. Posebna hvala gre Rimskim termam, ki so zmagovalno podjetje nagradili s team buildingom, Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo za strokovno podporo in kongresnemu centru Brdo za gostoljubnost.