Domov Podjetniške zvezde 08. Avgust 2018.

Delove podjetniške zvezde: Podjetje Labena

Labena
© Uroš Hočevar
Direktor podjetja Labena Borut Čeh poudarja, da ljudje delajo podjetja, zato se brez ustreznih ljudi in dobrih kadrov širjenje in rast podjetja hitro ustavita

Brez vrhunskih izobraženih kadrov ni mogoče narediti preboja, na daljši rok celo obstanek ni mogoč. Zato je vlaganje v izobraževanje po pomembnosti takoj ob boku vlaganju v raziskave in razvoj, poudarja direktor družinskega podjetja Labena Borut Čeh. Labena namreč razvija celostne tehnološke rešitve v procesni in laboratorijski analitiki ter zastopa tuje proizvajalce visokotehnološke laboratorijske in procesne opreme za mikrobiološke analize v farmacevtski, medicinski, živilski in petrokemijski industriji.

Slovenija premalo vlaga v raziskave in razvoj, tako da ne vem, kako dolgo bo vse skupaj še uspešno potekalo.

Poleg tega v okviru Labene deluje analitski laboratorij, ki je certificiran po mednarodnih standardih kakovosti Good manufacturing practice (GMP) pri upravi ZDA za hrano in zdravila Food and Drug Administration (FDA). Laboratorij sodeluje z velikimi, srednjimi in malimi svetovnimi farmacevtskimi podjetji ter zdravstvenimi institucijami iz vsega sveta.
Poleg tega podjetje sodeluje pri raziskavah z akademskimi institucijami. Imajo prijavljene štiri patente. Med njimi je najbolj odmeven patentirani postopek razvoja probiotične laktične bakterije, ki so ga razvijali skupaj s sodelavci Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani in Instituta Jožef Stefan pod vodstvom prof. dr. Boruta Štruklja. »Izvedli smo predklinično študijo, ki vključuje raziskave na živalih. Vložki, potrebni za nadaljevanje kliničnih preiskav, presegajo vrednosti 50 milijonov evrov, tako da bi bilo treba bodisi pridobiti novega investitorja ali pa najti kupca za patent. Trenutno iščemo kupca,« pravi direktor podjetja Labena Borut Čeh.

Ključni so vrhunski kadri

Pravzaprav so kadri ključni, nadaljuje Čeh in doda, da ljudje delajo podjetja, zato se brez ustreznih ljudi in dobrih kadrov širjenje hitro ustavi. Zato si prizadevajo čim več vlagati v ljudi. Obenem poskušajo pridobiti nadarjene kadre prek spletnih portalov, partnerskih projektov z univerzami po svetu pa tudi po priporočilih. »Za našo panogo je kar težko dobiti kadre. Slovenija premalo vlaga v raziskave in razvoj, tako da ne vem, kako dolgo bo vse skupaj še uspešno potekalo. Veliko mojih kolegov, približno polovica, jih je v zadnjih treh, štirih letih odšlo v tujino.«

V projektu Proteus so sinergije s turizmom, saj bi lahko naredili zgodbo, ker je Slovenija znana po proteusu, Postojnski jami, Škocjanskih jamah, Krasu itd.

V Labeni menijo, da brez vrhunsko izobraženih kadrov ni mogoče narediti preboja, na daljši rok celo obstanek ni mogoč. Zato je vlaganje v izobraževanje po pomembnosti takoj za vlaganjem v raziskave in razvoj in predstavlja enega stebrov stabilnosti, uspešnosti in prilagodljivosti podjetja. V delu podjetja imajo izdelan tako imenovani coaching in trening istem, kjer se sodelavci znotraj svojih segmentov delovanja med seboj izobražujejo in izmenjujejo znanje. Poleg tega zaposlene pošiljajo na izpopolnjevanja v tujino, organizirajo interne treninge, treninge s tehnološkimi partnerji, treninge med zaposlenimi v laboratorijih in prodajalci, treninge za menedžment. Za izobraževanje na letni ravni namenijo od tri do pet odstotkov letnega prometa.
Na vodilnih položajih je več kot 50 odstotkov žensk. Kar 95-odstotni delež zaposlenih ima šesto ali višjo stopnjo izobrazbe. Deset odstotkov je doktorjev in magistrov znanosti, 65 odstotkov zaposlenih ima tehnično izobrazbo sedme stopnje.

Labena | Author: Uroš Hočevar Uroš Hočevar

 

Sodelovanje tudi z največjimi na svetu

Labena sodeluje z velikimi, srednje velikimi in malimi farmacevtskimi podjetji v regiji, med katerimi so tudi nekatera med največjimi na svetu. Sodelujejo pri projektih na področju raziskav in razvoja kromatografskih materialov, razvoja in validacij kromatografskih metod in drugih analitskih postopkov za različne substance, rezidualna topila, študije stabilnosti substanc, farmacevtskih vzorcev. Izvajajo tudi testiranja in kontrolo končnih farmacevtskih proizvodov, npr. tablet, preden se sprostijo za dostavo v lekarne.
Med drugim Labenin oddelek za molekularno biologijo izvaja projekte pod okriljem različnih znanstvenih, kliničnih in raziskovalnih institucij, predvsem na področju biotehnologije, farmacevtike, medicine in ved o življenju.
Labena prav tako zelo tesno sodeluje z izobraževalnimi ustanovami, in sicer s kar 15 univerzami in več kot 30 fakultetami v regiji. Gre predvsem za naravoslovne fakultete, fakultete za farmacijo ter medicinske, biotehniške, veterinarske fakultete itd. »Sodelovanje poteka na več nivojih. Pri veliki večini fakultet gre za partnerstvo na področju implementacije novih tehnologij, kjer opravijo ustrezno šolanje, postavijo aplikacije in podobno, z nekaterimi pa sodelujemo tudi pri evropskih razvojnih projektih.«

Labena | Author: Uroš Hočevar Uroš Hočevar

 

Pet odličnih projektov z regijskega natečaja

Borut Čeh pri tem še pojasni, da so se lani s sodelavci domislili, da bi razpisali regijski natečaj za razvoj metod na podlagi digitalnega PCR (Polimerase Chain Reaction). Tako je nastal ddPCR Grant Challenge, ki so ga prvič lansirali lani v kar devetih državah v regiji. »Odziv je bil več kot spodbuden. Od vsepovsod smo dobili več kot 40 prijav za sodelovanje na znanstvenih, znanstveno-aplikativnih ter znanstveno-industrijskih projektih. V podjetju smo imenovali znanstveni odbor, ki je projekte pregledal, izbral deset najobetavnejših. Z odgovornimi za projekte smo opravili intervju in se odločili za sodelovanje s petimi, čeprav je bilo prvotno planirano sodelovanje le s tremi.«
Projekte so razdelili v tri skupine: farmacevtske, medicinske in okoljske. Gre predvsem za nove revolucionarne pristope pri zaznavanju DNK. Eden od zanimivih evropskih projektov je testiranje biofarmacevtskih učinkovin in surovin na bakterijske okužbe z mikoplazmami. »Pri proizvodnji bioloških zdravil je redno spremljanje prisotnosti okužb z mikoplazmami obvezno in nujno na vseh nivojih proizvodnje (od celičnih linij do končnega produkta). Trenutno postopek testiranja traja približno 14 dni, kar pomeni, da v tem času proizvodni postopek ne poteka. Pri nas pripravljamo študijo, s katero bi vpeljali občutljivejšo in natančnejšo analitsko metodo, s katero bi postopek skrajšali na le dva do tri dni. To je za industrijo potencialno izredno zanimiva tehnološka rešitev, ki bi prihranila ogromno časa in denarja,« pojasnjuje direktor Labene.

Labena | Author: Uroš Hočevar Uroš Hočevar

 

Za hitrejšo detekcijo rakavih celic v krvi

V pripravi je še nekaj zanimivih projektov, kot je detekcija rakavih celic v krvi pri raku ščitnice. Cilj projekta je hitrejša diagnoza raka ščitnice na podlagi odvzema krvi. Podobno je pri levkemiji tipa APL (akutna promielocitna levkemija), kjer je na podlagi krvi mogoče testirati ponovitev ali napredovanje bolezni. Naslednji projekt je detekcija mutacij pri raku debelega črevesa iz vzorca krvi, katerega cilj je manj invazivna in hitrejša metoda določanja mutacij, pomembnih za zdravljenje. Na vprašanje, v kolikem času naj bi to postalo realnost, je Borut Čeh odgovoril, da morebiti že v petih do sedmih letih. »Sodelujemo s partnerji/raziskovalci na kar nekaj klinikah in inštitutih na področju onkologije, članek z rezultati raziskav pa bo izšel prihodnje leto.
Preden bodo rezultati objavljeni, bo trajalo še leto dni. Izziv ni vedno le v iznajdbi novih tehnologiji, ampak predvsem v rigidnosti delovanja in prilagodljivosti zdravstvenih sistemov novim tehnologijam. Namreč spremembe se v zdravstvu implementirajo počasi, ker morajo strokovna telesa na svetovnem nivoju spremeniti smernice, ki priporočajo potek diagnostike in zdravljenja. Tem spremembam z ustreznim zamikom sledijo zdravstveni sistemi držav. Detekcija tumorskih mutacij iz krvi spada v eno izmed najbolj naprednih področij raziskav in te spremembe se bodo po vsej verjetnosti zgodile v bližnji prihodnosti. Če bi ta koncept zaživel – na kar kažejo resni indici tudi z drugimi članki iz vseh delov sveta –, bi bilo to lahko uresničljivo v petih do sedmih letih. Sem podjetnik in menedžer, zato si jasno želim, da zadeve ugledajo luč sveta čim prej,« pravi Čeh.
Pri drugih projektih tudi razvijajo nove občutljivejše in natančnejše metode za identifikacijo moške DNK pri posilstvih, razvijajo metode detekcije okoljske DNK in razvoju metod za detekcijo patogenih organizmov v vodi, kjer bi iz vzorca vode takoj razbrali, ali je okužena in s nekaterimi virusi.

Labena | Author: Uroš Hočevar Uroš Hočevar

 

Ponosni na projekt Proteus

V Labeni so še posebej ponosni na znanstveno sodelovanje z dr. Špelo Gorički, priznano znanstvenico s področja raziskav jamskih živali. Sodelujejo pri projektu razvoja metod za detekcijo prisotnosti različnih vrst jamskih živali v vodnih vzorcih, še posebej proteusa oziroma človeške ribice iz našega kraškega sveta. Ta projekt so tudi sami dodatno finančno podprli z lastnimi sredstvi. Rezultat projekta pa bi bil, da se lahko na podlagi vzorca vode iz jame razbere, ali je v jami prisoten proteus. Zdaj morajo raziskovalci primerke dobesedno uloviti, da lahko potrdijo njihovo prisotnost, kar pa predstavlja nepotreben stres za živali. »Tu so sinergije s turizmom, eno pomembnejših gospodarskih panog v Sloveniji, saj bi lahko naredili zgodbo, ker je Slovenija znana po proteusu, Postojnski jami, Škocjanskih jamah, Krasu itd.« še sklene direktor Labene Borut Čeh.

 

delove podjetniške zvezde DPZ | Author:

Komentarji
Komentirajte

Za komentiranje se je potrebno prijaviti. Če še nimate uporabniškega računa, se lahko hitro in enostavno registrirate. Po registraciji se lahko vključite v razpravo.