Iz avtomobilske v vesoljsko industrijo

Trboveljska zvezda Dewesoft je v letu po prejemu nagrade Delova podjetniška zvezda sijala še močneje kot lani. Še hitreje so poleteli v vesoljsko industrijo, naredili so preboj med proizvajalce težke mehanizacije, na trg prihajajo z novimi serijami izdelkov.

Čeprav v Dewesoftu v Trbovljah dela okoli sto ljudi, še več kot sto pa jih imajo zaposlenih po svetu, njihovi prostori spominjajo na zagonska podjetja. Zaposleni se po podjetju vozijo s skirojem, v avli so namizni nogomet pa tudi formula mariborske fakultete za strojništvo, snežne smuči hillstrike iz pospeševalnika Katapult, ki ga je osnoval Dewesoft, in – trup letala. Oziroma del trupa concorda, nadzvočnega britansko-francoskega letala, ki je bilo iz programa umaknjeno leta 2003. Dewesoftovci so načrte zanj našli na spletu, ga zgradili v realni velikosti, vanj pa umestili originalne sedeže. »Concorde smo izbrali, ker gre za redek primer v tehniki, ki kaže, da lahko v določenem trenutku tudi tehnologija nazaduje. Letalska industrija se je iz nadzvočnih potniških letal pomaknila nazaj,« pravi Andrej Orožen, ki skupaj z Juretom Knezom vodi Dewesoft.

Blaž Samec

Trup letala imajo za prikaz meritev. Dewesoft je namreč proizvajalec merilne tehnike in sodeluje z najpomembnejšimi podjetji iz avtomobilske, letalske, vesoljske in drugih industrij. »Prej smo bili 50-odstotno vključeni v avtomobilsko industrijo. V zadnjem letu pa smo velike korake naprej naredili v vesoljski industriji, na projektih Evropske vesoljske agencije. Ogromno nam je pomagalo, da je Slovenija postala pridružena članica Ese. Podpisali smo milijonske posle, ki se že izvajajo,« letošnje dogajanje v Dewesoftu opisuje Orožen. Z Dewesoftovimi instrumenti, denimo, na simulaciji realnih razmer ob izstrelitvi testirajo obnašanje satelita.

Uspel nam je tudi preboj na področju težke mehanizacije, kot so bagri in žerjavi. Naš veliki partner je postal Caterpillar, tu sta še Honeywell in Volvo, nadaljuje Orožen. Dodaja, da so se letos prvič usmerili tudi v množično proizvodnjo: »Letos smo začeli razvoj novih izdelkov, celih novih linij. Vedno smo naredili odličen instrument; prodali enega, pet, deset, sto in tisoč ter tako dosegli optimalno stroškovno varianto. Zdaj bomo ogromno investirali, da bomo že v prvi fazi pripravljeni na deset tisoč kanalov in bomo že nabavljali za visokoserijski izdelek. Nimamo več časa tipati na trgu, ali se bo izdelek prijel, in potem optimizirati proizvodnjo.«

Dewesoft bo letos ustvaril okoli dva milijona evrov več prihodkov kot lani, torej približno 20 milijonov evrov. »To je za nas dober rezultat. Verjamem, da bomo tudi v prihodnje kljub morebitni krizi rasli zaradi novih izdelkov in Juretovega vizionarstva,« pravi Orožen.

Poleg novih izdelkov in zaposlenih Dewesoft investira tudi v hrano oziroma restavracijo po modelu »all you can eat« za zaposlene. Prostori prihodnje kuhinje so za zdaj gradbišče, odprli jo bodo decembra.

Blaž Samec

Trboveljsko podjetje ima po svetu 15 prodajnih podjetij; vsa ustvarjajo dobiček in v vseh državah si želijo povečati število zaposlenih. V ZDA, denimo, je deset Dewesoftovih ljudi, zaradi potenciala trga si jih želijo 50. Po sogovornikovih besedah si želijo, da tudi hčerinska podjetja poslujejo pozitivno, da lahko sami investirajo v ljudi in opremo ter da so finančno zdrava in ne dolgujejo partnerjem. V poslovnem kodeksu imajo namreč zapovedano korektnost do dobaviteljev, zaposlenih in države. Zakaj je pomembna taka določba? »Zato, da novi zaposleni in ljudje, ki napredujejo v menedžerske strukture, čutijo kulturo podjetja. Obstaja več kultur; ameriška zahteva prodajo in dobiček, mi imamo zapisano, da želimo rešiti težavo uporabnika. Velikokrat naročila zavrnemo. V 20 letih smo ugotovili, da je korekten odnos do stranke veliko vreden,« odgovarja.

Koalicijska pogodba je ubila delavsko solastništvo

Dewesoft sta ustanovila Andrej Orožen in Jure Knez, v zadnjih dveh letih pa je v solastništvo vstopilo približno 50 zaposlenih, ki so pridobili okoli 15 odstotkov. Prvega novembra se je zaprlo zadnje prodajno okno, v katerem je mogoče izraziti interes za nakup in prodajo deležev. »V prejšnjih nakupnih oknih so zaposleni kupovali deleže. Tokrat pa se je prvič zgodilo, da imamo povpraševanje po prodaji deležev. Zanimanja za nakup je bilo zelo malo,« poudarja Jure Knez. Po njegovih besedah je vzrok v koalicijski pogodbi napovedana obdavčitev kapitalskih dobičkov v dohodnini: »Kapitalska pogodba je samo z napovedjo sprememb ubila sistem solastništva.«

Takšna odločitev solastnikov ni nepričakovana, saj so deleže kupili s svojimi prihranki in te bodo varovali, dodaja Orožen: »Šokantno je, da je s takšnimi idejami prišla najbolj leva stranka, ki bi ji moralo biti v največjem interesu delavsko solastništvo. Marx in Engels sta nekje zgrešila ali pa so naši levi politiki zgrešili.«

Interesa za prodajo deležev je bilo več, kot je dovoljevalo odkupno okno. Dewesoft ima pripravljeno rezervo, ki zadostuje za izplačilo malih solastnikov. Na skupščini se bodo odločili za nadaljnje korake, pravi Knez.
 

Danes Delova podjetniška zvezda 2018

Danes bo medijska hiša Delo na Brdu pri Kranju razglasila Dewesoftovo naslednico – drugo Delovo podjetniško zvezdo. Orožen poudarja: »S tem projektom nas lahko naredite bolj prepoznave, da dobimo boljše kadre. Hkrati pa nas podjetnike združite. Povabilo v sorodno podjetje in deljenje izkušenj sta neprecenljivi.«

Kdo so letošnji nominiranci?

Blaž Samec

Pipistrel
Polycom
D.Labs
Vasco
Solis
Acies Bio
Labena
Mineralka
MI elektronika
Resalta