Znašli smo se v gospodarstvu korporativnih zombijev

Velik načrt dokapitalizacije izgleda kot edini način za obvladovanje resne škode, ki je bila storjena podjetjem.
Fotografija: Evropska komisija je maja izračunala, da bo Evropa v razmeroma optimističnem scenariju do konca leta izgubila 720 milijard evrov. FOTO: Shutterstock
Odpri galerijo
Evropska komisija je maja izračunala, da bo Evropa v razmeroma optimističnem scenariju do konca leta izgubila 720 milijard evrov. FOTO: Shutterstock

Močan upad prometa je številna evropska podjetja prisilil, da so zmanjševala denarne rezerve in povečala dolg, da bi ohranila solventnost. Evropska komisija je maja izračunala, da bo Evropa v razmeroma optimističnem scenariju do konca leta izgubila 720 milijard evrov. Četrtina vseh evropskih podjetij z več kot 20 zaposlenimi bi do takrat izčrpala svoja sredstva in ostala brez denarja, tudi če bi uživala subvencije za plače. Gospodarstvo pa je po zadnjih podatkih dejansko poslovalo še nekoliko slabše, kot so predvidevali ti izračuni.
 
Čeprav bi bile razmere gotovo slabše, če vlade ne bi posegle po subvencioniranju stroškov in zagotavljanju poceni in dostopnih posojil, izguba, ki jo začasno poplača posojilo, še vedno predstavlja izgubo, erozija korporativnega kapitala pa nevarnost za gospodarstvo.

pregorelost. FOTO: Shutterstock
pregorelost. FOTO: Shutterstock
Veliko število podkapitaliziranih podjetij bo na dva načina zaviralo evropsko gospodarsko uspešnost.
 
Prvič, ne vlagajo. Simulacije Evropske investicijske banke kažejo, da bi se lahko evropske naložbe podjetij zmanjšale za več kot polovico, da bi zadovoljile denarne potrebe. V prihodnjih letih podjetij, katerih prihodki komajda pokrivajo odplačilo dolga - tudi s trenutno rekordno nizkimi obrestnimi merami kreditov - ni mogoče računati na velike naložbene zaveze, ki jih Evropa potrebuje.
 
Drugič, številna podjetja, katerih prihodki v veliki meri namenjajo servisiranju dolgov, lahko v najboljšem primeru upajo, da bodo odložila svojo neizogibno plačilno nesposobnost. Interes širšega gospodarstva, kaj narediti s takimi podjetji, je mešan. Če se jih pri življenju ohrani predolgo in delavcem ter kapitalu prepreči prehod na bolj produktivne dejavnosti, to vodi v proces, ki je optimistično znan kot »ustvarjalno uničenje«. 
 
pregorelost. FOTO: Shutterstock
pregorelost. FOTO: Shutterstock
Če pa se odnosi med delodajalci in zaposlenimi prekinejo, se nakopičeno znanje, specifično za podjetje, izgubi; stroji začnejo propadati in spretnosti usahnejo, ko čakajo na novo uporabo. Poleg tega finančno najšibkejša podjetja niso vedno enaka najmanj produktivnim. V Franciji so študije pokazale, da je presenetljivo velik delež podjetij s težavami s solventnostjo, povezanimi s pandemijo, na vrhu svojih sektorjev po produktivnosti. Kot je pred kratkim poudaril ekonomist Marcel Fratzscher: največje podjetje zombijev, kar jih je kdajkoli bilo, je Amazon.
 
Vse to kaže na nujno potrebo po dokapitalizaciji večjega dela korporativne Evrope, da bi zmanjšali previsoke dolge, ne da bi pri tem ubili sicer uspešne dejavnosti. Dokapitalizacija je še posebej nujna za majhna do srednje velika podjetja, ki imajo v Evropi manj dostopa do delniških trgov kot njihovi kolegi v ZDA.


Vprašanje je, kako lahko vlade uresničijo dokapitalizacijo. V skrajnem primeru bi bilo popravilo bilanc stanja podjetij z enostavnimi nepovratnimi sredstvi izjemno drago in potencialno slabo usmerjeno: nekateri, ki se soočajo s plačilno nesposobnostjo, so že klecnili pred covidom-19. Po drugi strani lahko bankrot prej privede do likvidacije kot pa do prestrukturiranja sicer produktivnih podjetij.
 
pregorelost. FOTO: Shutterstock
pregorelost. FOTO: Shutterstock
Rešitev bi lahko bila vlivanje novega lastniškega kapitala, bodisi od podpore davkoplačevalcev v zameno za delne lastniške deleže, bodisi od upnikov s pospešenimi insolvenčnimi postopki, ki prestrukturirajo podjetja brez likvidacije. Subvencionirani pogoji lahko omejijo razredčenja v majhnih ali družinskih podjetjih, če je to zaželeno. Spomladi se je o takšnih načrtih že razpravljalo, vendar so vlade od takrat izgubile zanimanje. Evropski voditelji so julija zavrnili predlog ravno takšnega sklada za »podporo solventnosti«, da bi dosegli drugačen dogovor o skupnem zadolževanju za sanacijski paket.
 
Iskanje rešitev je tako padlo na ramena nacionalnih vlad. Bruselj je sicer sprostil pravila o državni pomoči, vendar je kljub temu pomanjkanje vseevropskega pristopa dokapitalizacije zamujena priložnost. Prekomerno zanašanje na bančne kredite v najboljših časih razbije dinamična evropska podjetja. Kapitalsko financiranje, ki bi moralo podpirati podjetnike, ki prevzemajo tveganje, je premalo. Krizna dokapitalizacija bi lahko sprožila ambicijo EU po uniji kapitalskih trgov, tako da bi javne sheme ali prestrukturirani zasebni upniki številna evropska podjetja prvič pripeljali na delniške trge.
 
Rečeno je, da je kriza vedno tudi priložnost in to bi morali izkoristiti.
 

Več iz rubrike

aktualno

Janković o omejitvah, ukrepih, zdravstvu in zgrešenem tvitu

Župan Mestne občine Ljubljana Zoran Janković: Ljubljana ni na vrhu, ampak na repu lestvice širjenja okužb.

aktualno

Mariča Lah: Trgovine so izgubile bitko, ne pa tudi vojne

Slovensko trgovino letos že zaznamuje pandemija, dvig minimalne plače in nedeljsko zaprtje pa sta zgolj še dodatno breme, opozarjajo trgovci.

aktualno

Hrvati z najboljšo podjetniško zgodbo med koronakrizo v EU

Ideja hrvaškega proizvajalca plastike Vuplast je razglašena za najboljšo podjetniško zgodbo v koronakrizi, sporoča hrvaška gospodarska zbornica (HGK).

aktualno

Onesnažen zrak Ljubljančane stane 434 milijonov, Mariborčane 107 milijonov evro…

Družbeni stroški onesnaženja zraka so v Ljubljani leta 2018 znašali 434 milijone evrov letno oz. 1502 evra na prebivalca. V Mariboru je skupna škoda dosegla 107,2 milijona evrov oz. 965 evrov na preb…

Komentarji: