Velik preboj na področju rakavih obolenj

Znanstveniki z Inštituta Wellcome Sanger v Cambridgu menijo, da so naredili pomemben korak naprej pri preučevanju rakavih obolenj in procesov staranja. Razvili so namreč novo metodo, s katero je možno v izbranem človeškem tkivu preučevati DNK spremembe.

Tekom staranja pride v človekovih celicah do številnih genetskih sprememb. Te v največji meri ne povzročajo nobene škode. Izjema so nekatere mutacije, ki se lahko v skrajni fazi razvijejo tudi v rakava obolenja. Kljub temu, da se zaporedje genoma že vrsto let uporablja kot metodo za razumevanje razvoja raka, pa ta postopek do sedaj še ni bil zasnovan dovolj natančno, da bi omogočal zaznavanje novih mutacij v celicah, ki se ne delijo. Z razvojem nove metoda pa se je to spremenilo, navaja Business Weekly.
 

Nova metoda deluje s presenetljivo natančnostjo

Študija Wellcome Sanger, ki jo sofinancira Cancer Research UK, kot rešitev ponuja nov pristop, NanoSeq, pri čemer se uporablja sekvencioniranje nanoratov. Njegova posebnost je v tem, da lahko s precejšnjo natančnostjo zazna DNK spremembe v kateremkoli človeškem tkivu. V raziskavi je bilo med drugim ugotovljeno, da delitev celic ni glavna gonilna sila genetskih sprememb, kot se je sprva predpostavljalo.

Raziskava je trajala štiri leta. Skupina znanstvenikov se je najprej lotila izboljšanja napredne metode zaporedja, ki se imenuje dvojno zaporedje. Na tak način se DNK prebere večkrat, s čimer lahko prepoznamo morebitne napake v podatkih.
Izboljšave metode so potekale toliko časa, dokler se ni precej povečala natančnost, kar pomeni da je bilo doseženih manj kot pet napak na milijardo DNK odčitkov.
 

NanoSeq olajša odkrivanje mutacij, prisotnih v manjšem številu celic

Dr. Robert Osborne, vodja raziskave, je razložil, da je odkrivanje mutacij, če so te prisotne zgolj v eni ali manjšem številu celic, izredno zahtevno. NanoSeq ta postopek olajša in raziskovalcem omogoča preučevanje mutacij v kateremkoli človeškem tkivu.

Strokovnjaki pričakujejo, da bo metoda NanoSeq omogočila boljši vpogled v to, v kolikšni meri na nastanek raka vplivajo tobak, izpostavljenost soncu in drugi rakotvorni dejavniki. Možno je, da bodo na tak način odkriti tudi drugi dejavniki, ki lahko privedejo do nastanka rakavih obolenj.

Ker se metodo lahko uporablja pri preučevanju kateregakoli človeškega tkiva, je ta bistveno bolj enostavna. Celice, namenjene preučevanju je namreč mogoče pridobiti tudi s strganjem kože in odvzemom brisa iz grla.