Ženske imajo precej slabši dostop do digitalnih tehnologij

V času pandemije covid-19 je bila tehnologija v uporabi kot še nikoli doslej. Ljudje po vsem svetu so pred ekrani preživeli velik del svojega delovnega in prostega časa. Sodobne tehnološke pripomočke so uporabljali za delo, učenje in druženje. So pa v svetovnem merilu ženske v povprečju precej bolj prikrajšane za dostop do interneta in tehnologije od moških.

Po najnovejših podatkih Mednarodne telekomunikacijske zveze imajo po skoraj vseh predelih sveta ženske slabši dostop do interneta kot moški. Še posebej je ta razlika opazna v Afriki, kjer do interneta dostopa 37 odstotkov moških in le 20 odstotkov žensk. Še bolj preseneča podatek, da se je ta vrzel med spoloma od leta 2013 v Afriki še poglobila.

Regina Honu, ustanoviteljica tehnične šole za ženske in deklice v Gani akademije Soronko, je povedala, da se je pred pandemijo v program prijavilo 100 do 200 žensk, po pandemiji pa je to število naraslo na več kot 2000. Dejala je, da bodo tisti, ki v današnjih časih nimajo digitalnih veščin, ostali zadaj.

Honujeva je povedala, da se veliko deklet, ki živijo v Gani, z računalnikom sreča šele, ko pridejo v šolo. Velikokrat jim dostop do interneta preprečujejo moški v družini.

Slabša digitalna pismenost se je v času socialnega distanciranja izkazala kot velik problem. Študenti, ki niso imeli računalnika ali pametnega telefona, se prek video klicev niso mogli udeležiti predavanj. Honujeva je zato iskala rešitve, primerne za uporabnike preprostejših telefonov. V uporabi sta bila WhatsApp in Telegram, ki pa tudi nista bila dostopna vsem. Situacija se je dokončno razrešila šele, ko so bila spet dovoljena predavanja v živo.

Pomanjkanje digitalnih veščin pri ženskah je sicer lahko velik problem. Odvzame jim možnost zdravstvene oskrbe, izobraževanja, dela in finančne neodvisnosti.

Boutheina Guermazi, direktorica digitalnega razvoja pri Svetovni banki, je za BBC dejala, da je težko pojasniti, zakaj je digitalna vrzel med spoloma v nekaterih državah precej večja kot v drugih. Razložila je, da gre za preplet socialnih, kulturnih in finančnih dejavnikov.

»Mislim, da je to povezano s splošnimi razlikami med spoloma v določeni regiji. V regijah, kjer ženske v primerjavi z moškimi nimajo enakih pravic do trga dela in lastništva zemljišč, se to odraža tudi v manjšem dostopu do digitalnih orodij,« je dejala Guermazijeva.

Po vsem svetu si ženske pametni telefon lastijo v manjši meri od moških. Vendar je pandemija pozitivno vplivala na spremembe na tem področju. V času karantene so namreč vsi člani družine ostali doma, zato je bil tudi telefon dostopen vsem. S tem so ga lahko v manj razvitih državah začele uporabljati tudi ženske, navaja BBC.