Že polovica otrok po svetu trpi zaradi podnebnih sprememb

Podnebne spremembe imajo čedalje večje vplive na okolje, živali in ljudi po vsem svetu. Številne države iščejo načine, kako bi zmanjšale delež ogljikovih emisij in se preusmerile na rabo obnovljivih virov energije, s čimer bi lahko vsaj nekoliko ublažile neizogibne posledice. Vse kaže na to, da se spremembe še vedno odvijajo prepočasi in da je na tem področju narejena že precejšnja škoda. Nedavno Unicefovo poročilo kaže, da so zaradi podnebnih sprememb ogroženi tudi otroci po vsem svetu.
 
Izmed 2,2 milijarde otrok po celem svetu naj bi bila že polovica izpostavljena velikemu tveganju zaradi podnebne krize in onesnaževanja, kar je izjemno zaskrbljujoče, poroča Unicef. Skoraj vsak otrok je bil do danes izpostavljen vsaj enemu od naslednjih vplivov; vročinski val, poplave, bolezni, suša ali onesnažen zrak, navaja poročilo. Milijarda otrok živi v eni od 33 držav, v katerih se soočajo s tremi ali štirimi vplivi hkrati. Mednje sodijo Indija, Nigerija, Filipini in podsaharska Afrika.
 
Gre za prvo poročilo, ki je združilo geografski prikaz posledic podnebnih in okoljskih vplivov z zemljevidom ranljivosti otrok. Ta vključuje predvsem revščino, dostop do čiste vode, zdravstvenega varstva in izobraževanja.
 
Rezultate poročila so javnosti predstavili tudi mladi podnebni aktivisti ob tretji obletnici prve šolske stavke Grete Thunberg, ki je sprožila svetovno gibanje. Naslednja svetovna podnebna stavka je sicer načrtovana za 24. septembra.
 
»To poročilo je prvo, ki predstavlja popoln prikaz tega, kje in na kakšen način so otroci izpostavljeni podnebnim spremembam. Ta slika je grozljiva. Noben otrok se ne bo mogel izogniti tovrstnim vplivom,« ugotavlja Henrietta Fore, izvršna direktorica Unicefa.

Otroci so na posledice podnebnih sprememb še toliko bolj občutljivi

 
Forejeva je dodala, da so otroci še toliko bolj občutljivi na posledice podnebnih sprememb, saj v primerjavi z odraslimi potrebujejo več hrane in vode na enoto telesne teže, njihova zmožnost preživeti ekstremne vremenske dogodke pa je manjša. Forejeva mlade zato poziva k vključitvi v odločanja in pogajanja, vezana na podnebne spremembe.
 
»Nismo zgolj žrtve, ampak se hkrati tudi borimo. Svet podnebne krize še vedno ne obravnava dovolj resno. Namesto da bi ukrepali, se o problematiki še vedno zgolj pogovarjamo. Po drugi strani je zaradi posledic podnebnih sprememb prizadetih več milijonov ljudi, zlasti mladih,« je rezultate poročila komentirala Thunbergova.
 
Iz Unicefovega poročila je razvidno, da so učinki podnebne krize zelo neenakomerno razporejeni po svetu. Deset najbolj ogroženih držav naj bi bilo odgovornih za zgolj 0,5 odstotka povzročenih emisij.
 
Poročilo je pokazalo, da je 920 milijonov otrok zelo izpostavljenih pomanjkanju vode, 820 milijonov vročinskim valom, 600 milijonov pa trpi zaradi malarije in mrzlice denga. Tovrstne bolezni naj bi se z višanjem globalnih temperatur še razraščale, saj bodo pogoji za povečanje populacije komarjev in patogenov skozi čas še bolj primerni.