Zaznana korupcija: V Sloveniji in Avstriji se stanje slabša

Globalno delujoča nevladna organizacija Transparency International je pred kratkim objavila letni Indeks zaznane korupcije (Corruption Perception Index, skr. CPI), najbolj znano tovrstno lestvico na svetu. CPI razvršča države glede na zaznano stopnjo korupcije v javnem sektorju. Najnovejša lestvica kaže, da je imela Slovenija lani veliko višjo stopnjo korupcije od Avstrije, vendar nižjo od drugih sosednjih držav. 

Glede na CPI 2021 je bilo razvrščenih skupno 180 držav, upoštevajoč število točk, pridobljenih na podlagi posebne ankete s skrbno izdelano metodologijo. Ocena 0 pomeni visoko korupcijo v državi, ocena 100 pa 'zelo čisto' državo.

Slovenija ima glede na CPI 2021 57 točk in je zdrsnila s 35. na 41. mesto svetovne lestvice. Takoj za njo se je s točko manj uvrstila Italija, ki si s Poljsko in Sveto Lucijo deli 42. mesto. Precej nižje, na 63. mestu, najdemo Hrvaško s 47 točkami. Madžarska jih ima 43 in deli 73-77. mesto z Gano, Kuvajtom, Senegalom in Salomonovimi otoki. 

Avstrija se je uvrstila veliko višje od Slovenije; ima 74 točk in deli 13-17. mesto s Kanado, Estonijo, Irsko in Islandijo. 

Majhna tolažba za Slovenijo je dejstvo, da ima večina sosednjih držav bistveno višjo stopnjo korupcije, prav tako pa tudi vse ostale nekdanje republike SFRJ. V primerjavi s CPI 2020 (60 točk, 35. mesto) in CPI 2019 (tudi 60 točk) je Slovenija lani izgubila tri točke in se je še dodatno oddaljila od povprečja EU. Indeks zaznane korupcije v letu 2021 je bil za Slovenijo najslabši po letu 2013. 

Povprečna ocena aktualnega CPI držav članic EU je 64. Slovenija je zdaj še bolj oddaljena tudi od povprečja članic OECD, Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj. Povprečni indeks držav OECD je 67. 

Tudi Avstrija je v zadnjih dveh letih izgubila tri točke na Indeksu zaznane korupcije. Zdaj jih ima 74, v letu 2020 jih je imela 76, v letu 2019 pa 77. Avstrijski CPI 2021 je najšibkejši po letu 2014. Za Avstrijo je edina tolažba, da ni padla na svetovni lestvici. Zdaj deli 13-17. mesto, leto prej pa je bila na 15. mestu. Avstrija tokrat ni zdrsnila le zato, ker je korupcija v zadnjem času postala večji problem tudi v drugih državah z vrha lestvice.

CPI 2021 kaže, da so najmanj korumpirane države Danska, Nova Zelandija in Finska - vsaka od njih ima 88 točk. Četrto do šesto mesto si delijo Norveška, Singapur in Švedska, sedma je Švica, osma Nizozemska, deveti Luksemburg, Nemčija pa deseta z 80 točkami. 

Avstrija: zmanjšanje vsakodnevne korupcije v zadnjih dveh desetletjih

V Avstriji se je v zadnjih dveh desetletjih močno zmanjšala manj pomembna, vsakdanja korupcija, v angleščini tako imenovana 'petty corruption'. Če ne bi bilo tega pozitivnega trenda, bi imela zdaj Avstrija bistveno nižji Indeks zaznane korupcije. Nenehno namreč prihaja do izbruhov novih korupcijskih škandalov na visoki ravni, zaradi katerih je pred nekaj meseci odstopil zvezni kancler Sebastian Kurz. Avstrijsko državno tožilstvo za gospodarski kriminal in korupcijo ima veliko dela. 

Od leta 2017 – ko je država prejela nasvet Evropskega sveta, kaj institucionalno storiti proti korupciji – je Avstrija uresničila le dve od skupno 19 izrecnih priporočil EU. Med drugim se vseskozi zavlačuje s sprejemanjem novega zakona o dostopu do informacij in dokumentov državne uprave in drugih državnih organov. Avstrija in Palau si delita zadnje mesto na lestvici 128 držav na svetu, ki meri Globalno pravico do informacij (Global Right to Information Rating). Zanimivo je, da je Slovenija peta najboljša na tej lestvici, a med drugim šibkejša od Srbije. Nenavadno je, da je imel Afganistan do nedavnega najbolj liberalen zakon o dostopu do informacij, dvomimo pa, da bo tako ostalo tako pod talibani.

Avstrijska uvrstitev na Indeks zaznane korupcije 2021 »je slaba, streznitvena, tu ni mogoče kaj olepševati,« je za ORF povedala Eva Geiblinger, predsednica upravnega odbora Transparency International Austria. Po njenem mnenju so največji problem »napovedani, a ne uvedeni protikorupcijski projekti, med drugim glede predpisov o lobiranju in financiranju političnih strank.« Gablingerejva poudarja, da so hude obtožbe in škandali na najvišji politični ravni zelo velik problem Avstrije, saj rušijo zaupanje prebivalstva v demokracijo.

Najnovejši škandal z domnevno korupcijo na visoki ravni v Avstriji (resnico bosta pokazala aktualna preiskava in morebitno sojenje) je izbruhnil v zadnjih dneh lanskega leta. Iz objavljene elektronske korespondence je razvidno, da naj bi Siegfried Wolf, prej dolgoletni direktor nekaterih večjih evropskih podjetij avtomobilske industrije, zdaj podjetnik, ki je lani kupil veliko tovarno tovornjakov MAN v Steyru v Avstriji, s svojimi političnimi povezavami v avstrijskem zveznem ministrstvu financ vztrajal pri odpisu skoraj 630.000 evrov osebnega davčnega dolga. V zameno naj bi odgovorni uradnici obljubil boljše delovno mesto na ministrstvu. Vse to je še en pokazatelj pretirane in nezdrave povezave med politiko in gospodarstvom v državi.