Zaposleni med pandemijo presenetljivo produktivni

Mednarodna raziskava družbe Boston Consulting Group (BCG) o razpoloženju zaposlenih razkriva, da je možno produktivnost v virtualnem ali hibridnem delovnem okolju presenetljivo dobro ohraniti. Raziskava Kaj ima 12.000 zaposlenih povedati o prihodnosti dela na daljavo, ki so jo izvedli v ZDA, Nemčiji in Indiji, prav tako kaže, da med zaposlenimi obstaja velika želja po prilagodljivih načinih dela, pa tudi večja odprtost menedžerjev do takšnih oblik dela. Po covidu-19 bo delo pogosteje potekalo na daljavo ali v hibridnih oblikah, zato bo za podjetja ključen izziv, kako ohraniti in izboljšati produktivnost na delovnem mestu.
 
Kljub izjemni hitrosti in obsegu prehoda k delu na daljavo (raziskava je pokazala, da je med pandemijo približno 40 odstotkov zaposlenih opravljalo delo na daljavo), je približno 75 odstotkov zaposlenih izjavilo, da so v prvih mesecih krize lahko ohranili ali celo izboljšali svojo produktivnost pri opravljanju individualnih nalog (na primer analiziranje podatkov, pisanje predstavitev ali izvrševanje administrativnih nalog).
 
Ta odstotek je bil pri izvajanju skupnih nalog (na primer delo v skupinah, interakcija s strankami) sicer nižji, a je še vedno več kot polovico - 51 odstotkov - vseh anketirancev menilo, da so lahko ohranili ali izboljšali svojo produktivnost. To velja za vsa geografska področja in vse zaposlene; tako za tiste, ki delajo na daljavo, kot za zaposlene na lokaciji zaposlovalca.
 
»Izkazalo se je, da je socialna povezanost tisti ključni element, ki nam omogoča, da smo produktivni pri sodelovanju na delovnem mestu,« je dejala Debbie Lovich, izvršna direktorica in starejša partnerica BCG. »Za vsako podjetje, ki se želi prilagoditi novim virtualnim ali hibridnim oblikam dela, bo ključnega pomena spodbujanje virtualne socialne povezanosti med zaposlenimi.«
 

Ključni dejavniki za povečanje produktivnosti

Pri analizi podatkov je BCG prepoznal štiri dejavnike, ki so vplivali na ohranitev ali celo povečanje storilnosti pri opravljanju nalog, ki zahtevajo sodelovanje: socialna povezanost, duševno zdravje, fizično zdravje in delovna orodja.
 
Med naštetimi dejavniki se je socialna povezanost pokazala kot najpomembnejša. Pri anketirancih, ki so poročali o zadovoljstvu s socialno povezanostjo s sodelavci, je bila dva- do trikrat večja verjetnost, da bodo ohranili ali povečali svojo produktivnost pri skupinskih nalogah kot pri tistih, ki s tem niso bili zadovoljni (za duševno in fizično zdravje ter delovna orodja je približno dvakrat večja verjetnost).


Zaposleni, ki so na vseh štirih kazalnikih izkazali zadovoljstvo ali izboljšanje, so imeli skoraj petkrat večjo verjetnost, da bodo ohranili ali izboljšali svojo produktivnost pri nalogah, ki zahtevajo sodelovanje, kot zaposleni, ki so izkazali nezadovoljstvo ali poslabšanje na vsaj treh dejavnikih.
 

Nov svet dela

Podatki kažejo tudi na sunkovit premik v načinu razmišljanja zaposlenih o delovnem mestu, kar je pomembno pri tem, kako podjetja zaposlujejo in ohranjajo talente. V raziskavi je 60 odstotkov zaposlenih povedalo, da želijo določeno prilagodljivost časa in lokacije dela.
 
Za delodajalce to pomeni, da si bodo morali prizadevati za uvajanje novih sistemov, norm in tehnologij, ki jim bodo omogočile nadaljnjo podporo in povečanje produktivnosti na delovnem mestu. Ključni posegi vključujejo:

• identifikacijo in uvajanje načinov za povečanje socialne povezanosti med zaposlenimi (npr. virtualne kave s sodelavci, neformalne chat skupine, naključni video klici vodij zaposlenih, da preverijo, kako se počutijo, spodbujanje igranja ekipnih video iger);
   
• ustvarjanje zavedanja, orodij in koristi, ki podpirajo duševno in fizično zdravje vseh zaposlenih (npr. zaupni svetovalni pogovori s strokovnjaki, spletne delavnice soočanja s stresom, uravnoteženja službenega in zasebnega življenja, spletno vodene meditacije, spletni fitnes tečaji, spletni seminarji o skrbi za telesno zdravje);
   
• vlaganje in izgradnja zmogljivosti za uporabo tehnologij, orodij in sistemov, ki zaposlenim omogočajo delo in sodelovanje na daljavo (npr. pomoč pri pripravi ustreznega domačega delovnega mesta z mislijo na varnost zaposlenih, možnost izposoje delovne opreme za delo na domu, povrnitev dela stroškov za elektriko in internet);
   
• zagotavljanje čim bolj enostavnega prehajanja in usklajenosti med normami (torej pričakovanimi vzorci vedenja, prepričanji o obnašanju v določeni situaciji, ki izhajajo iz vrednot podjetja) na delovnem mestu na lokaciji delodajalca in pri delu na daljavo.

 
Prav tako je treba na novo določiti, kaj pomeni produktivnost, pri čemer je treba preusmeriti miselnost od tega, da je biti prisoten enako kot biti produktiven. 
 
Učinkovito merjenje produktivnosti je le en del širše sestavljanke upravljanja uspešnosti. Podjetja se morajo zavedati, da so se zaradi sprememb na delovnem mestu, do katerih je privedla epidemije, dnevne naloge in cilji uspešnosti številnih vlog močno spremenili. Eden od ključev za upravljanja uspešnosti bo prilagajanje produktivnosti in pričakovanj glede uspešnosti zaposlenih v skladu s spreminjajočimi se vlogam in posodobljenimi cilji podjetja, ki jih prinaša spreminjajoče se gospodarsko in družbeno okolje.
 
»Čeprav je covid-19 povzročil številne osebne, zdravstvene in gospodarske stiske, je ponudil tudi edinstveno priložnost za novo razumevanje dela in delovnega mesta,« je dejala Debbie Lovich. »To bo ključno, če bodo podjetja želela uresničiti pričakovanja in želje zaposlenih po fleksibilnosti ter hkrati izkoristiti potencial za produktivnost in ostati konkurenčna pri iskanju, zaposlovanju in zadržanju najboljših talentov.«
 
Tisti, ki bodo to storili pravilno, ne bodo samo deležni poslovnega uspeha - vsem bodo omogočili tudi prispevanje k ustvarjalnemu, inovativnemu, sodelovalnemu in produktivnemu delovnemu mestu prihodnosti.
 

O raziskavi

Raziskava o razpoloženju zaposlenih je trajala od konca maja do sredine junija. Anketiranih je bilo več kot 12.000 strokovnjakov, zaposlenih pred in med covidom-19 v ZDA, Nemčiji in Indiji. Ti zaposleni delajo kot analitiki, inženirji, kadroviki, učitelji in izvajalci zdravstvenih storitev (ne pa tudi v poklicih, ki jih je treba opravljati na delodajalčevi lokaciji, kot so blagajniki ali delavci za tekočim trakom). Raziskava je ugotavljala njihov odnos do prilagodljivosti, njihovo relativno produktivnost pri različnih nalogah (posamezne, skupne in vodstvene), njihovo počutje, varnost zaposlitve, socialno povezljivost, kulturo, učenje in razvoj ter delovna orodja, ki jih uporabljajo.