Za najemnino v Londonu pol, na Dunaju pa četrtina plače
Vsako drugo gospodinjstvo v Londonu mora za najemnino plačati polovico ali več celotnih svojih neto prihodkov. Najemnina je zelo veliko finančno breme za gospodinjstva v celotnem urbanem območju Pariza pa tudi v dveh največjih mestih v Nemčiji; v Berlinu in Hamburgu. Na Dunaju so po drugi strani stanovanja še vedno razmeroma poceni, kaže najnovejša študija Avstrijske delavske zbornice, ki je bila objavljena sredi oktobra.
Čeprav je pandemija covida-19 številne prebivalce spodbudila, da ostanejo na podeželju ali se celo preselijo tja, so ostale evropske metropole zelo privlačne za življenje in delo. V skoraj vseh milijonih evropskih mest se je število prebivalcev v zadnjih letih povečalo, najemnine pa so narasle. Raziskovalci na Inštitutu za prostorsko načrtovanje dunajske Tehnične univerze, ki so specializirani za finance in infrastrukturno politiko, so analizirali stanovanjsko politiko, cene in dostopnost stanovanj v petih mestih; v Londonu, Parizu, Berlinu, Hamburgu in na Dunaju.
Pred slabim desetletjem, leta 2013, je Dunaj po številu prebivalcev prehitel Hamburg in je ta zdaj drugo največje mesto na nemško govorečem območju. V zadnjem desetletju se je število prebivalcev Dunaja povečalo za več kot 200.000 na več kot 1,9 milijona. Hkrati se je število prebivalcev Hamburga povečalo za približno 150.000, kar pomeni, da jih je zdaj 1,85 milijona. Berlin jih ima 3,7 milijona in je največje mesto v Evropski uniji. Pariz ima v ožjem smislu manj kot 2,2 milijona prebivalcev, vendar je celotno mestno in primestno urbano območje s skoraj 13 milijonov ljudi največja velemestna aglomeracija v EU in tretja največja v Evropi; za Moskvo in Istanbulom. Podobno stanje je v največjem britanskem mestu. V 'ožjem' Londonu živi 3,3 milijona prebivalcev, v 'širšem' Londonu (Greater London) pa približno devet milijonov ljudi.
Analitična študija teh petih mest kaže, da nameni vsako drugo gospodinjstvo v Londonu polovico ali več svojega celotnega dohodka za najemnino, ogrevanje stanovanj, elektriko in vodo. V Berlinu, Parizu in Hamburgu znaša povprečna vrednost (mediana) najemnine in drugih omenjenih stroškov približno 40 odstotkov dohodka gospodinjstva, v prestolnici Avstrije pa 'le' 27 odstotkov. Strokovnjaki poudarjajo, da se najemnine, ki presegajo četrtino (25 odstotkov) dohodka gospodinjstva, štejejo za visoke, tiste nad tretjino (33 odstotkov) pa za izjemno visoke. Če presega strošek najemnine dve petini (40 odstotkov) dohodka gospodinjstva, se šteje, da je gospodinjstvo preobremenjeno s stanovanjskimi stroški.
Stanovanjska politika na Dunaju je že sto let družbeno usmerjena in večplastna, pravijo naši avstrijski sogovorniki, ki so strokovnjaki za to problematiko. Čeprav so se cene stanovanj za prodajo v avstrijski metropoli od začetka tega stoletja zvišale za 2,5-krat, je na Dunaju še vedno mogoče bivati v stanovanjih, za katera se ne plačuje previsoke najemnine. To je mogoče zaradi zelo velikega števila mestnih, socialnih stanovanj (220.000) kot tudi pospešene gradnje stanovanj, podprtih s subvencijami in drugimi ukrepi lastnega mestnega zemljiškega sklada, in predpisi, ki ščitijo najemnike.
Večina prebivalcev Dunaja je konec zadnjega desetletja živela v socialnih stanovanjih
Večina prebivalcev Dunaja (59 odstotkov) je konec zadnjega desetletja živela v dunajskih mestnih (socialnih) stanovanjih in stanovanjih, ki so jih zgradile neprofitne stanovanjske zadruge. Slednje na različne načine podpira mesto, zato ponujajo tudi najemnine ali nakup stanovanj po cenah, ki so bistveno nižje od tistih na zasebnem trgu. V Berlinu in Londonu je situacija popolnoma drugačna. Lukas Trockner, strokovnjak za stanovanjsko politiko pri avstrijski delavski zbornici, pravi, da so v teh in številnih drugih mestih izgubili nadzor nad stanovanjsko politiko predvsem zaradi napačnih odločitev v preteklosti.
Največja napačna odločitev je privatizacija, trdi Tockner. »Pustiti zasebnim podjetjem, da so dominantna na trgu, ni smiselna strategija. Dobra ponudba stanovanj je možna le z aktivno in dolgoročno usmerjeno stanovanjsko politiko.« Avstrijska delovska zbornica se zavzema za spremembo zakonodaje. Poziva k uvedbi ukrepov proti špekulacijam na nepremičninskem trgu in k odpravi prakse časovno omejenih stanovanjskih pogodb. Najemnike namreč takšne pogodbe (običajno za tri leta, včasih za pet) postavljajo v negotove razmere, ker niso prepričani, če jim bo pogodbo uspelo podaljšati. In ne samo to, pravi Renate Anderl, predsednica avstrijske delavske zbornice; če najemodajalec dovoli najemniku, da podaljša pogodbo, mu običajno istočasno poviša najemnino. Najemnine so se v zadnjih dveh desetletjih (v obdobju, ko se je število prebivalcev Dunaja povečalo za 250.000) zelo zvišale. Eden od razlogov je tudi ta, da gradnja stanovanj ni uspela slediti skoku povpraševanja.
Seveda takšni predlogi o omejevanju trga ne ugajajo predstavnikom lastnikov stanovanj, na primer avstrijskemu združenju nepremičninskih podjetij. Poudarjajo, da jim obstoječi predpisi, po katerih imajo številni najemniki doživljenjsko pravico do stanovanja in plačujejo zakonsko omejeno najemnino, preprečujejo zaslužek. Pravijo, da jim zaradi tega ne ostane dovolj sredstev za obnovo in celo vzdrževanje stavb. Razprava se nadaljuje.
Več iz rubrike
Zgodba avtomobilskega dobavitelja v postopku transformacije
Zapleten proces prehajanja iz klasičnih montažnih postopkov v nove proizvodne procese
Razbijamo mite: kako resnično voditi finance podjetja
Ste podjetnik, ki skrbi za finance v podjetju? Če vas zanima, kako do finančne varnosti in uspešnosti, se prijavite na brezplačni webinar Bilance niso finance.
