Za glasbo na festivalih nikomur ni več mar

Glasbena industrija je enajst let zapored, vse do leta 2016, beležila padec prihodkov. Razlogi so bili predvsem v nizki prodaji zgoščenk zaradi spletnega piratstva. Tri leta nazaj je končno dosegla rast, predvsem na račun platform za pretakanje vsebin, kot so YouTube, Spotify, Apple Music in Amazon Music, ki predstavljajo že 40 odstotkov celotnih prihodkov.

Leta 2018 je s prodajo glasbe zabeležila 9,8 milijarde dolarjev prihodkov, kar je 17 odstotkov več kot leta 2017, delež pa se je povečal tudi na račun prodaje vinilnih plošč. Prodaja teh je v letu 2018, prvič v novem tisočletju, v skupnem znesku dosegla že milijardo dolarjev, navaja analitična družba Marketline.



Padec prihodkov od prodaje albumov je v novem tisočletju vodil k temu, da so glasbeni izvajalci začeli dajati prednost nastopom v živo. Čeprav tudi od teh po nekaterih ocenah prejmejo le 15 odstotkov cene, ki jo organizatorji plačajo njihovim rezervacijskim agentom in menedžerjem. Industrija koncertov v zadnjem desetletju beleži konstantno rast s približno 3,3 odstotka na leto, navaja omenjena družba, ki tudi omenja, da rast poganjajo predvsem milenijci s svojimi potrebami po doživetjih. Zaradi njih se je, mimogrede, uveljavil izraz »ekonomija doživetij«, ki naj bi pomembno preoblikovala tudi marsikatere druge panoge. Razumljivo je, da so se festivali po letu 2000 začeli množiti kot gobe po dežju.

Kriva je Coachella

Bob Dylan, The Who, Neil Young, The Rolling Stones in Paul McCartney so bili v 60. in 70. letih prejšnjega stoletja glavni nastopajoči na festivalih, kot so Woodstock (v New Yorku leta 1969), Isle of Wight in Glastonbury. V ospredju festivala so bili tisti čas mir, ljubezen in svoboda. Vstop na festivale je bil brezplačen. Leta 2016 so se vsi zgoraj omenjeni rokerji pojavili na festivalu Coachella v Kaliforniji, ki je z 114,7 milijona zaslužka v letu 2017 eden najbolj dobičkonosnih in ta hip najbolj vročih festivalov.

Vstop na festival, če vam do vstopnice sploh uspe priti, stane nekaj čez 400 dolarjev za vikend, pa vse do 1000 dolarjev. Ravno Coachella, ki je prvič potekala leta 1999, naj bi bila po mnenju poznavalcev festivalske scene prelomna točka, ko so festivali, kjer so ljudje poplesavali v blatu in dežju, postali dogodki popolnih doživetij, v urejenih vip šotorih, s česalnicami in kozmetičnimi saloni, vodeno pokušino vin ter japonsko hrano na stojnicah.

Globalno industrijo festivalov in koncertov obvladujeta dve veliki ameriški podjetji: Live Nation (leta 2010 so se združili s podjetjem Ticketmaster) in AEG Live, ki poleg glasbenih dogodkov dominira tudi na področju športnih dogodkov. Na leto ustvarijo 274 milijonov dolarjev prihodkov. Pod njegovo okrilje sodi tudi Coachella.

Štiri naslednji največji ameriški festivali so v lasti Live Nationa. Ta ima v lasti, daje v zakup, upravlja ali ima posredniške pravice oz. lastniške deleže v številnih zabaviščnih prizoriščih po celem svetu, pod njegovo okrilje sodi 70 festivalov po vsem svetu, tudi recimo drugi najbolj znani moderni festival Lollapalooza. V letu 2017 so imeli 10 milijard dolarjev prihodkov. Z združitvijo s Ticektmasterjem je prišlo v ZDA ter tudi v evropskih državah pravzaprav do monopola, združitev pa je bila tudi pod lupo ameriških zveznih organov.



Kot je opozoril Bruce Springsteen, glasen kritik dogajanja na področju prodaje in preprodaje vstopnic, o čemer podrobneje pišemo na naslednjih straneh, pa je bila združitev nekaj najslabšega, kar se je koncertni publiki lahko zgodilo. Iz leta v leto naraščajoča moč podjetij Live Nation in AEG Live v industriji dogodkov ima tako dobre kot slabe plati.

Kot piše New York Times, korporacije veliko bolje poskrbijo za organizacijo večdnevnih dogodkov, infrastrukturo, oder, hrano itd., a lahko po drugi strani zaradi zasledovanja izključno dobička »zanimive festivale hitro spremenijo v manj zanimive«.

Zagotovo festivalska mašinerija izvajalcem lahko ponudi višje cene za nastope. Tudi zaradi tega se marsikdo namesto organizacije svoje koncertne turneje odloči za nastope na festivalih. Daft Punk, ki je dolga leta zavračal nastope na festivalih, je leta 2006 klonil pod plačilnim čekom Coachelle v znesku pol milijona dolarjev. Tudi Guns N' Roses so se čudežno združili ravno za prvi nastop na Coachelli, ki naj bi jim po nekaterih poročilih plačala kar tri milijone dolarjev.

Poslovni model

Medtem ko je večji del izkupička od prodaje vstopnic običajno namenjen za plačilo nastopajočih glasbenikov, pa organizatorji festivalov zaslužijo s prodajo vsega ostalega, kot so prostor za kampiranje, nastanitev, hrana in pijača, ter s prodajo koncertne publike sponzorjem.

Delež denarja, ki ga sponzorji namenjajo organizatorjem festivalov, narašča iz leta v leto. Festivali namreč pritegnejo predvsem mlajšo, milenijsko generacijo, ki je bolj kot za nakupe dobrin zainteresirana za nakupe doživetij. Za to generacijo je značilno tudi, da bolj kot pred televizorjem čas preživljajo na družbenih omrežjih. Je kakšen prostor, kjer lahko oglaševalci osvojijo srca svojih potrošnikov, bolj idealen kot festivali, kjer plešejo, pijejo in rajajo več dni skupaj, obenem pa zapravijo 2,5-krat več kot na koncertih?



Med najbolj prisotnimi mednarodnimi sponzorji so Anheuser-Busch InBev, ki ima med drugim v lasti Budweiser, Uber, Heineken, Barclaycard in Diageo, največjega proizvajalca alkoholnih pijač na svetu (med drugim ima v lasti najbolj prodajano vodko na svetu – Smirnoff, pa tudi znamke Johnnie Walker, Baileys, Guinness, Moet in drugi). Med najpogosteje na festivalih prisotnimi sponzorji najdemo še Pepsi in Coca Colo. Slednja ima sklenjene pogodbe s 27 odstotki vseh ameriških festivalov. Francoski Pernod Ricard, lastnik vodke Absolute, je denimo sponzoriral turnejo Lady Gaga. Svetovalna družba IEG je izračunala, da sponzorji namenijo približno 1,43 milijarde dolarjev na leto zgolj za festivale, znesek pa iz leta v leto raste.

7,7 odstotka ljudi zanima glasba

Ali so festivali lahko naslednja alternativna opcija za investitorje, se je nedavno spraševal Bloomberg. Seth Wolkov, predsednik zasebne investicijske družbe Madison Companies, ki je znana po uspešnih naložbah v nepremičninskem sektorju in v prostočasnih aktivnostih, je leta 2015 ustanovil družbo KAABOO.

Ta organizira večdnevni dogodek v Kaliforniji, ki danes privablja že 60.000 ljudi na festival glasbe, komedije, umetnosti in kulinarike. Drugo leto festivala, torej leta 2016, je število obiskovalcev naraslo za 50 odstotkov – sobotni dogodek tridnevnega festivala je bil razprodan, cene vstopnic pa so se gibale med 119 in 2499 dolarji. »Ne gre za glasbene dogodke, ampak za glasbena doživetja,« je za Bloomberg dejal Wolkov.

Tudi publika se s tem strinja. Neodvisna angleška študija organizacije AIF je pokazala, da se 54 odstotkov populacije za obisk določenega festivala odloči zaradi splošnega dogajanja, ne pa zaradi nastopajočih na festivalu. Zaradi glasbenikov se festivalov udeležuje le 7,7 odstotka ljudi. Na vseh festivalih raste delež ljudi, ki so pripravljeni kupiti najdražje vstopnice, ki jim omogočajo luksuzne šotore in druženje z nekaterimi nastopajočimi v vip prostorih. Na festivalu KAABOO so bile tovrstne karte popolnoma razprodane.

Od legendarnega festivala Woodstock letos mineva 50 let, in ne boste verjeli, že celo leto se govori in piše, da naj bi med 16. in 18. avgustom znova potekal na isti lokaciji kot leta 1969, ko se je v New Yorku zbralo pol milijona mladih, ki jih je skupaj pripeljala želja po harmoniji in ljubezni. Na žalost oboževalcev pa se je močno zapletlo pri organizaciji dogodka, saj je bilo na trenutke vse skupaj videti kot ponovitev fiaska s festivalom FYRE, ki se nikoli ni zgodil in o katerem pišemo na naslednjih straneh.