Vse večji pesimizem med evropskimi podjetniki
O

Težave v mednarodni trgovini tudi znotraj EU. Manjše motnje čutijo podjetja, ki izvažajo IT rešitve.
Fotografija: Ne glede na ovire v mednarodnem poslovanju, si države prizadevajo, da dobavne verige delujejo še naprej (še posebej prevoz osnovnih dobrin, kot so hrana, zdravila in zdravstveni pripomočki). FOTO: Pixabay
Ne glede na ovire v mednarodnem poslovanju, si države prizadevajo, da dobavne verige delujejo še naprej (še posebej prevoz osnovnih dobrin, kot so hrana, zdravila in zdravstveni pripomočki). FOTO: Pixabay

Vrhunec epidemije koronavirusa na Kitajskem je bil februarja. Evropska podjetja so takrat čutila težave v dobavi in izvozu vendar je večina poslovala naprej. Ne glede na kontinuirano poslovanje so ekonomisti opozarjali na možne zakasnjene posledice zaustavitve na Kitajskem. Direktor za zunanjo trgovino pri združenju nemških gospodarskih zbornic Volker Treier je za Svet kapitala povedal, da vse več proizvodov podjetja doseže z zamudo ali pa sploh ne dospejo. Zaradi izvozno naravnanega gospodarstva je prav uspešnost izvoza ključnega pomena za Nemčijo, kar ob enem velja tudi za Slovenijo. Dodatno težavo predstavlja še zagotavljanje dovoljšne delovne sile, ki zdaj pogosto ostaja doma.



Treier pravi, da se je število nemških podjetij, ki so prizadeta zaradi koronavirusa v zadnjih treh tednih podvojilo. V začetku marca je manj kot polovica nemških podjetnikov izrazilo, da bodo leto končali z negativnim poslovanjem; ob zadnjem pregledu pa takšno pesimistično prepričanje izraža že 80 odstotkov. Kar četrtina jih pričakuje več kot 50 odstoten padec prometa v letu 2020 in vsako peto podjetje izraža skrb, da so v resni nevarnosti stečaja. Prizadeta je tako proizvodnja kot dobavne verige, kriza pa se pravzaprav še poglablja. Podobne težave je pričakovati v vseh evropskih državah in pričakujemo lahko enega največjih gospodarskih izzivov vseh časov, še dodaja Treier.
 

Podjetja naj se čim prej digitalizirajo


Večjim oviram pri poslovanju zaenkrat ne zaznavajo podjetja, ki izvažajo IT rešitve. Vodja sekcije za izvozne iniciative v Združenju za informatiko in telekomunikacije (ZITex) Vasko Berden pravi, da je edina velika sprememba za podjetja, ki se ukvarjajo z IT storitvami povečano poslovanje na daljavo. Projekti, ki so prej zahtevali prisotnost inženirjev na lokaciji se zdaj izvajajo na daljavo. Ob tem so znižani stroški potovanj, kar pa je bil cilj že prej. Številna podjetja so iskala dinamične in ugodne načine poslovanja z tujino, zato je trenutna prilagoditev stekla relativno brez težav. Večje težave imajo podjetja, ki še niso digitalizirale svojih procesov in so v trenutno krizo vstopila digitalno neopremljena, izpostavlja Berden.

Vasko Berden opozarja, da bodo večje težave imela podjetja, ki se pred trenutno krizo niso digitalno opremila. FOTO: Lastni arhiv
Vasko Berden opozarja, da bodo večje težave imela podjetja, ki se pred trenutno krizo niso digitalno opremila. FOTO: Lastni arhiv
Pri ZITex-u so vse svoje člane že pozvali naj postopek digitalizacije pospešijo in se še dodatno povežejo znotraj združenja. Upravni odbor povezovanje znotraj združenja podpira saj se s tem izmenjajo dobre prakse, kar je trenutno poglavitnega pomena.

Berden ne zaznava drastičnega upada poslovanja pri podjetjih, ki nudijo IT rešitve. Ravno obratno, povpraševanje po nekaterih IT rešitvah se je celo povečalo (na primer povpraševanje po kibernetski varnosti). Številni projekti so se izvajali že pred krizo in normalno tečejo naprej, vprašanje pa je ali se bodo naročila zmanjševala v prihodnje.

Pri izvozu IT storitev zaenkrat ni zaznati večjih ovir, se pa vsi zavedajo nevarnosti protekcionizma in prednostnega obravnavanja lokalnih izvajalcev. Slovenska podjetja razpolagajo z veliko »nišnega« znanja in rešitev, ki ga lokalni ponudniki v drugih državah ne morejo zlahka nadomestiti, zato je protekcionizem še nekoliko manjša ovira. 


Zapiranje gospodarstva ne jamči uspeha lokalnega gospodarstva


Analitik mednarodne trgovine pri OECD Sebastien Miroudot  izpostavlja, da protekcionističnih ukrepov ne pričakuje, vendar je te mogoče pričakovati po koncu krize. Države v času krize domačega gospodarstva dajejo poudarek na domači proizvodnji in s tem zmanjšajo odvisnost od prekinjenih dobavnih verig. Miroudot sicer poudarja, da se z zapiranjem gospodarstva ne jamči uspeh lokalnega gospodarstva, saj imajo podjetja raznolike potrebe, kar se zagotavlja prav z mednarodno trgovino.

Miroudot še dodaja, da je trenutna kriza izreden dogodek, zato državam tudi ni potrebno upoštevati trgovinskih dogovorov v enakem obsegu kot prej. Trgovinski sporazumi namreč ne preprečujejo zaščitnih vzgibov za vzpostavitev omejitev mednarodnega trgovanja, v kolikor so omejitve nujne in začasne.

Več iz rubrike

Komentarji: