Vse več goljufij s turističnimi boni

Tržni inšpektorat obravnava več primerov sumov goljufij s turističnimi boni.
Fotografija: Tržni inšpektorat. FOTO: Igor Mali
 
Odpri galerijo
Tržni inšpektorat. FOTO: Igor Mali  

Tržni inšpektorat je do začetka prejšnjega tedna prejel 61 prijav domnevnih nepravilnosti pri unovčevanju turističnih bonov. Opravil je 129 nadzorov, pri čemer jih je v tretjini primerov postopek že ustavljen. Izrekel je več opozoril zaradi ugotovljenih manjših nepravilnosti, natančneje 39 opozoril po zakonu o inšpekcijskem nadzoru in osem opozoril po zakonu o prekrških, poroča STA.

»Nekateri postopki so še v teku, prav tako so v teku še novi nadzori, zato vam trenutno več podatkov ne moremo posredovati,« so prejšnji teden na inšpektoratu povedali za STA. So pa razkrili, da obravnavajo tudi primere sumov neopravljene storitve na področju celotne Slovenije, kjer pa postopki še niso zaključeni.

Prav tako naj bi po poročanju medijev prišlo do domnevne kraje turističnega bona. Občan iz Kamnika je namreč želel rezervirati počitnice v Portorožu, pri čemer so ga obvestili, da je njegov bon nekdo že izkoristil. Sam ga ni izkoristil, prav tako ga ni na nikogar prenesel. S primerom se ukvarjata policija in tržni inšpektorat.


Na inšpektoratu so sicer spomnili, da v okviru svojih pristojnosti preverjajo, ali je storitev, ki je navedena na računu in za katero bo Finančna uprava RS (Furs) opravila nakazilo, dejansko izvedena. Nadzorujejo tudi, ali je ponudnik storitve za istovrstno storitev potrošniku, ki želi plačati z bonom, zaračunal isto ceno, kot bi jo v primeru plačila z drugimi plačilnimi sredstvi.

Tržni inšpektorat RS je pristojen tudi za nadzor nad upravičencem do bona, in sicer z vidika, ali je bil ta prenesen na drugega upravičenca skladno z zakonom. Nadzor inšpektorji opravljajo na podlagi podatkov, ki jih v skladu z zakonom pridobijo od Fursa, piše STA.

Pri tem pa se delo inšpektorata še ne zaključi, saj dnevno prejemajo številna vprašanja o turističnih bonih na podlagi različnih življenjskih situacij. Veliko primerov se sicer ne nanaša na pristojnost tržnega inšpektorata, pač pa je stvar samih nakazil s strani Fursa in unovčevanja bonov za morebitne rezervacije, ki niso realizirane, denimo če gosta kljub rezervaciji ni ali pa predčasno odide.

FOTO: Bakal Oste
FOTO: Bakal Oste
»Glede na določbe zakona menimo, da je bon unovčljiv v primeru dejanske oprave storitve in ne kot zavarovanje plačila v primeru 'no show' ali predčasnega odhoda. V takih primerih, glede na splošne pogoje posameznega ponudnika, ta seveda lahko zahteva plačilo, vendar ne iz naslova bona, temveč s plačilom s strani gosta,« so zapisali.

Spomnili so, da kazni za kršitelje na področju turističnih bonov segajo od 3000 do 40.000 evrov za pravno osebo ter od 1500 do 20.000 evrov za samostojnega podjetnika posameznika.

Na ministrstvu za gospodarstvo so medtem za STA komentirali primer ljubljanskega hotela, ki v primeru prenočevanja s koriščenjem turističnega bona ponuja bone za nakupovalno središče. »V primeru, ki ga omenjate, smo mnenja, da se vsak ponudnik v okviru svojih pogojev poslovanja sam odloči, ali bo nudil dodatno ponudbo in pod kakšnimi pogoji. Gre namreč za trženje njihove dejavnosti oziroma ponudbe,« so pojasnili.

Poudarili pa so, da zaradi dodatne ponudbe cena nastanitve ob koriščenju turističnega bona ne sme narasti, ampak mora ostati enaka ceni nastanitve brez koriščenja turističnega bona. Potrošnik mora ob tem predhodno poznati tudi vse pogoje unovčevanja bonov, če jih ne pozna, pa ga ti ne zavezujejo.

FOTO: Bakal Oste
FOTO: Bakal Oste
Sicer so spomnili, da je bil ukrep uvedbe turističnih bonov sprejet v prvi vrsti z namenom spodbuditve povpraševanja v turizmu, ki je ključno za ohranitev in razvoj dejavnosti ter za ohranitev številnih delovnih mest. Prav tako je namen ukrepa, da bi čim več prebivalcev Slovenije svojo deželo spoznalo s turističnega vidika. »Ne smemo pa pozabiti tudi na muliplikativni učinek, saj se s tem zažene poraba skozi verigo proizvodnje v dejavnostih povezanih s turizmom, kot so trgovina, kmetijstvo, prevozi, kultura in podobno,« so spomnili.

Tako so pohvalili pester nabor prireditev, ki so jih v času poletnih počitnic, tako v najbolj obiskanih turističnih krajih kot izven teh, ponudili gostom in obiskovalcem. Ministrstvo je vseskozi podpiralo ponudnike storitev pri trženju kulturnih dogodkov, institucij in prireditev, so zatrdili.

S finančnega vidika pa ukrep turističnih bonov ne pomeni le odliva iz državnega proračuna, ampak tudi priliv iz naslova davka na dodano vrednost, davka od dohodkov pravnih oseb, dohodnine in obveznih prispevkov za socialno varnost zaposlenih v turizmu in s turizmom povezanih dejavnostih ter drugih dajatev. "Zato menimo, da je bila naša odločitev pri naboru storitev upravičena," so še pojasnili.

Do nedelje do 16. ure je bilo sicer po podatkih Fursa delno ali v celoti unovčenih 704.635 turističnih bonov. Skupna koriščena vrednost je znašala 96,02 milijona evrov.

Več iz rubrike

Komentarji: