Vremensko neugodna pomlad močno prizadela kmetijstvo

Po podatkih Agencije RS za okolje je bila letošnja pomlad hladna in nadpovprečno namočena. Od leta 1961 naj bi spadala med 11 najhladnejših. Glede na dolgoletno povprečje sta bila še posebej hladna april in maj. Največ padavin je bilo na zahodu države, v Kamniško-Savinjskih Alpah, nad Koroško in na nekaterih delih Štajerske. Velik vpliv na pridelek sta imeli tudi toča in spomladanska pozeba.

Neobičajne vremenske razmere so vplivale na večino kultur. Kmetijski svetovalci opažajo, da so posledice vidne po celotni Sloveniji. So pa te še posebej izrazite na težkih tleh in nagnjenih terenih, je za STA povedala Tončka Jesenko, vodja službe za poljedelstvo, vrtnarstvo in travništvo pri Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZS).
 

Počasnejša in neenakomerna rast pridelka, poznejše setve in zamik pri dozorevanju

Zaradi nizkih temperatur v aprilu in maju so vrtnine rasle počasneje, prav tako je prišlo do neenakomerne rasti. Zaradi stoječe vode je veliko posevkov tudi propadlo. Ocenjuje se, da bodo ogroženi predvsem šparglji, jagode in zgodnji krompir. Setve koruze, soje, fižola in buč so bile zaradi hladnih tal izvedene pozneje kot sicer. Težave z vznikom je bilo zaznati pri nekaterih poljščinah, kot so koruza in oljne buče.

Po besedah Jesenkove naj bi zaradi omenjenih vremenskih razmer prišlo do tri- ali štiritedenskega zamika pri dozorevanju in pobiranju pridelka. To naj bi vplivalo predvsem na solato, krompir, kolerabice in plodovke.

Problem je tudi toča, ki je v spomladanskem času nekatera območja prizadela celo dvakrat. Pri tamkajšnjih pridelovalcih bodo po ocenah zaposlenih pri KGZS stroški za varstvo rastlin, nakup semen in ponovno vzgojo sadik večji, kot bi bili sicer.
 

Pri nekaterih kulturah tudi 50 odstotkov manjši pridelek

Glede na ugotovitve zaposlenih pri KGZS tudi v prihodnjih mesecih ne bo dosti boljše. Prišlo naj bi do zmanjšanja pridelka in skladiščnih sposobnosti. Nekatere zelenjadnice, kot so ohrovt, zelje, kitajski kapus in radič, naj ne bi tvorile pridelka.

»Pri kapusnicah se pričakuje do 50 odstotkov nižji pridelek, pričakujem pa tudi nižje pridelke paprike, saj je komaj dobro posajena, ter nižje pridelke buč in bučk. Do 30 odstotkov nižje pridelke se pričakuje pri česnu in čebuli,« je še dodala Jesenkova. Slovenska zelenjava naj bi bila na trgu dostopna kasneje, zato naj bi jo izpodrivala uvožena.

Po napovedih Jesenkove tudi pri poljščinah ne bo nič boljše. Tovrstnih pridelkov naj bi bilo letos vsaj za 20 do 30 odstotkov manj.

Razmere v kmetijstvu se slabšajo

Zaradi neugodnih vremenskih razmer bo cena pridelave v tem letu višja. Potrebnega bo več fizičnega dela in porabljenih več sredstev za varstvo rastlin, kar s sabo prinese dodatne stroške. Poleg tega so cene fitofarmacevtskih sredstev vsako leto višje. V takih razmerah intenzivno raste tudi plevel, zato je treba več pozornosti nameniti tudi njegovemu zatiranju. Težava je v tem, da kmetu dodatnih stroškov, ki s tem nastanejo, nihče ne plača ali prizna, je problematiko za STA predstavila Jesenkova.