Vojno stanje na Sredozemlju: Turčija se pripravlja na zaseg Cipra

Na vzhodnem Sredozemlju se med Grčijo in Turčijo vodi bojna bitka zaradi ogromnega plinskega polja na morju. Obe strani vlečeta na to območje bojne ladje in letala. Njihovo manevriranje pa postaja vse bolj tvegano.
Fotografija: FOTO: REUTERS/Murad Sezer/File Photo
Odpri galerijo
FOTO: REUTERS/Murad Sezer/File Photo

Nedavno se je turška fregata Kemalreis s polno hitrostjo tako približala grški fregati Limnos, da bi skoraj prišlo do oboroženega spopada. Manevriranje turške ladje izgleda kot bi se ulični huligan pripravljal na resno borbo.

Vodja oddelka za zunanjo politiko Evropske unije Josep Borrell je vse bolj agresivne akcije turških vojnih mornaric v vzhodnem Sredozemlju označil za »izjemno nevarne.« Opozorilo je prišlo po začetku veljavnosti sporazuma o obrambnem sodelovanju med Ciprom in Francijo, ki naj bi Ankaro s stališča Pariza privedel do razuma.

A Turki se ne zdijo prestrašeni. V Ankari verjamejo, da Macron blefira in je v resnici popolnoma nepripravljen na veliko vojno z njihovo državo.

Če bi se kdo moral bati Erdogana, je to vodja egiptovskega Al-Sisija. Še več, po navedbah specializiranega portala Economic Times sta Egipt in Grčija 9. avgusta podpisali sporazum o razmejitvi nacionalnih izključnih ekonomskih con (EEZ) na vzhodnem Sredozemlju, v katerem so bile najdene ogromne rezerve nafte in plina.



V Atenah diplomati pravijo, da novi dogovor dejansko razveljavlja nacionalni sporazum med Turčijo in mednarodno priznano vlado Libije s sedežem v Tripoliju. Kot dokaz je egipčansko zunanje ministrstvo objavilo zemljevid nove razmejitvene črte grške in egiptovske morske meje, ki preklicuje vse Erdoganove pravice.

FOTO: REUTERS/Cyprus Public Information Office
FOTO: REUTERS/Cyprus Public Information Office
Po drugi strani je turško zunanje ministrstvo dejalo, da se egiptovsko-ciprski pas, naveden v sporazumu z dne 9. avgusta, nahaja v turškem celinskem pasu. Ankara je nov dokument označila za kršitev suverenosti. Turki so Egipčane obtožili, da so zasegli njihovo ozemlje in se tako odločili, da tega sporazuma ne bodo upoštevali.

In tu je rezultat: grški mediji poročajo, da je turško raziskovalno plovilo Oruc Reis, ki vrta na celinski polici, za katereo Ankara meni, da je lastna, vstopilo v novo grško izključno ekonomsko cono. Slednjo spremljajo vojaške ladje turške mornarice. Macron je na sporno območje poslal plovilo razreda Mistral - vrsta nosilca helikopterjev francoske mornarice. Pridružila se ji je francoska fregata La Fayette, ki je zapustila Larnako (Ciper). Grčija je na sporno območje poslala 40-letno fregato Limnos, poveljniku pa naložila, da spremlja turške dejavnosti v teh vodah. Po besedah ​​grškega premierja Kyriakosa Mitsotakisa »brez odgovora ne bi smela ostati nobena turška provokacija«.


Kaj pa »žandar večnega sveta« - ZDA?


Američani so opozorili Francijo na ne-intervencijo Washingtona v sporu med Turčijo na eni strani in Egiptom, Grčijo in Ciprom na drugi strani. Predstavnik ameriškega ministrstva za obrambo Jonathan Hoffman je dejal, da sta Francija in Turčija »izjemno pomembni zaveznici v Natu« in pozval, da se napetost med njima umiri. Medtem se predsednik Trump obnaša kot da mu ni mar kaj se dogaja. Mogoče celo razumljivo, saj ima dovolj težav pod lastno streho.


Turki zahtevajo svoje ozemlje


Spomnimo, da je severni del Cipra pod dejanskim nadzorom Turčije. Sam otok po ciprski konvenciji z dne 4. junija 1878 formalno pripada Ankari. Grčija to imenuje »otomanske trditve«, ki so jih preklicali poznejši sporazumi. Toda dejstvo ostaja: Turki vztrajajo pri vrnitvi tega ozemlja na podlagi mednarodne pogodbe, ki jo Britanci imenujejo tudi »časovna bomba«.

V tem delu se nima smisla spuščati v zgodovino, a velja omeniti, da je London dodelil nekatere privilegije turški manjšini, ko je leta 1960 Cipru podelil neodvisnost. Posledično se je začela rušitev osmanskih subjektov oziroma etično čiščenje.

FOTO: Yorgos Karahalis / Reuters]
FOTO: Yorgos Karahalis / Reuters]
Kdo je prvi začel je še vedno sporno vprašanje. Skratka: v nekdanjem Osmanskem cesarstvu se že slišijo glasni glasovi: »Čas je, da popravimo napako in vrnemo zgodovinsko deželo.«

Turki menijo, da ima najmanj pet držav, vključno z Veliko Britanijo, Francijo, Grčijo, Italijo in Rusijo, na Cipru tudi nacionalne interese. Britanci na splošno nadzorujejo dva odstotka otoka kot svoje vojaške baze. Vendar Ciper ni član Nata. Medtem ko Turčijo Američani upravičeno imenujejo najpomembnejše »premoženje« držav na Bližnjem vzhodu.

Ne smemo pozabiti, da Ankara meni, da je njihov vojaški poseg na Cipru dovoljen v skladu z določbami Pogodbe iz leta 1960 o garancijah za turške Ciprčane. Slednji lahko svoje pravice prijavijo tudi na ciprski izključni ekonomski coni. Tako Erdogan dobi dodaten »carte blanche« za vojaško operacijo.

Mimogrede, Turki imajo dobre možnosti za zmago v novem »krogu« boja za otok in plinska polja okoli njega. Glede na vojaški potencial je Ankara nedvomno šibkejša od združenih sil svojih nasprotnikov. Toda približno polovico prebivalstva Egipta lahko varno pripišemo Erdoganovi »peti koloni«. To so zagovorniki gibanja Muslimanska bratovščina, ki so tesno povezani s kolegi verniki iz Turčije.

Kar zadeva oborožene sile Grčije, je njena vojska posamično šibkejša od turške, ki ima poleg še dobre bojne izkušnje.
 

Več iz rubrike

Komentarji: