Vojna za »patente za pivo«
Razprava o tem, ali lahko velika podjetja patentirajo rastline, semenski material in vzrejo domačih živali, se je v teh dneh še dodatno razvnela.
Odpri galerijo
Evropski patentni urad (EPA) v Münchnu je v torek, 8. junija, zavrnil kolektivno pritožbo proti patentu EP2373154 podjetja Carlsberg na vrsto pivskega ječmena. Predstavniki 40 organizacij iz Nemčije in drugih držav, ki so skupaj protestirale proti temu patentu, pravijo, da je to črn dan za manjše pivovarne in pridelovalce ječmena.
»Potrdili so patent, ki ga sploh ne bi smeli podeliti. Takšni patenti ogrožajo raznolikost na poljih, napredek pri vzreji in interese potrošnikov,« opozarja Christoph Then iz zavezništva Keine Patente auf Saatgut! (Brez patenta na semenski material!). »EPA na ta način ne onemogoča podobne patente. V prihodnosti bo še več patentov za ječmen in pivo,« dodaja Then.
V 21. stoletju so pivovarski koncerni s patenti začeli ščititi svoje surovine. Številna združenja so se temu uprla. Leta 2009 sta pivovarska velikana Carlsberg in Heineken prijavila tri patente za gojenje pivskega ječmena in piva, narejenega iz tega ječmena. Proizvodnja takega piva porabi manj energije in ga je lažje skladiščiti. Leta 2016 je EPA podelil te patente.
Nato se je razprava razplamtela. Ne samo okoljske organizacije, tudi številne pivovarne in kmetijski proizvajalci se borijo proti praksi patentiranja bioloških virov. Trdijo, da patenti za floro in favno ogrožajo biološko raznovrstnost in vodijo v smeri »monopola na življenje«, ožajo možnosti za vzrejo, blokirajo inovacije in preganjajo manjše proizvajalce s trga. Poudarjajo, da je vse to zelo nevarno, zlasti v dobi podnebne krize.
Nasprotniki takšnih patentov pravijo, da bodo na ta način veliki koncerni razširili svoj nadzor nad biološkimi viri in na koncu odločali, kaj bomo gojili na poljih in kaj bomo jedli s krožnikov. Vse to je izjemno zaskrbljujoče na kmetijskem trgu, ki je vse bolj koncentriran. Danes denimo samo štirje koncerni nadzorujejo dve tretjini semenskega trga. Tretjino svetovnega trga pa ima pod kontrolo le eno podjetje: Bayer-Monsanto.
Organizacije, ki so se pritožile na patente Carlsberga, so medtem dosegle delni uspeh: EPA je leta 2018 zožala možnosti za pridobitev »patentov za pivo« in močno spremenila pravila o patentiranju rejnih živali in rastlin. Odločeno je, da ne bo več patentov za tisto, kar v bistvu izvira iz bioloških vzrejnih procesov. Takšna doktrina temelji na smernici EU, ki pozdravlja patente na bazi genskih sprememb, ne pa tudi na konvencionalno kmetijstvo.
Ta odločitev EPA je bila dobra, menijo nasprotniki patentiranja, a opozarjajo, da ni jasne opredelitve, kaj so v bistvu biološki vzrejni procesi. Trenutna praksa je, da se tudi naključne mutacije lahko štejejo kot primerne za patentiranje. Koncerni lahko do novitete pridejo na konvencionalen način in jo potem predstavijo kot rezultat genskih sprememb, da bi olajšali pridobitev patenta.
Pivovarni Carlsberg in Heineken sta prijavila dva patenta za ječmen, ki bi se lahko uporabljal pri proizvodnji piva in drugih pijač. Leta 2016 so dobili patenta EP2384110 in EP2373154. Ta dva patenta se nanašata na ječmen iz običajnega gojenja, njegovo uporabo pri varjenju piva, in pivo, proizvedeno na ta način. Nato je EPA leta 2016 podelil še tretji patent, EP2575433, ki zajema kombinacijo značilnosti ječmena, ustvarjenih z dodatnim križanjem. Vsak od treh omenjenih patentov se nanaša na rastline ječmena, žetev, postopek varjenja, slad, sladico, pa tudi na vse druge vrste pijač, proizvedenih s to metodo.
Kmalu zatem, leta 2017, so številne organizacije spisale pritožbo. Oktobra 2018, po postopku, zaslišanju in analizi argumentov glede prvih dveh patentov, se je EPA odločil, da patente omeji na določene rastline in jih reducira na specifične mutacije, ki vplivajo na okus piva.
To je bil delni uspeh nasprotnikov patentiranja, vendar je EPA še naprej podeljeval patente za konvencionalno gojene rastline. Zato je Keine Patente auf Saatgut! vložila pritožbo zoper odločitve EPA in zahtevala, da se omenjeni patenti v celoti prekličejo. EPA je 8. junija zavrnil pritožbo.
Keine Patente auf Saatgut! opozarja, da je Carlsberg leta 2019 vložil še tri patentne prijave za ječmen in pivo, v katerih ne opisujejo nobene novitete, nobenega tehničnega izuma ali postopka genske modifikacije. Težava je v tem, da želijo patentirati naključne mutacije v genomu ječmena. Zrna ječmena so izpostavljena kemikalijam, da izkažejo širši spekter genetskih sprememb. Nato se v standardnem postopku izberejo tiste mutacije, katerih prednosti so znane od prej. Zrna ječmena s spremenjeno sestavo škroba poenostavljajo proizvodnjo piva. Ta zrna ječmena so bolj primerna za varjenje piva in dlje ohranjajo svež okus piva.
»Potrdili so patent, ki ga sploh ne bi smeli podeliti. Takšni patenti ogrožajo raznolikost na poljih, napredek pri vzreji in interese potrošnikov,« opozarja Christoph Then iz zavezništva Keine Patente auf Saatgut! (Brez patenta na semenski material!). »EPA na ta način ne onemogoča podobne patente. V prihodnosti bo še več patentov za ječmen in pivo,« dodaja Then.
V 21. stoletju so pivovarski koncerni s patenti začeli ščititi svoje surovine. Številna združenja so se temu uprla. Leta 2009 sta pivovarska velikana Carlsberg in Heineken prijavila tri patente za gojenje pivskega ječmena in piva, narejenega iz tega ječmena. Proizvodnja takega piva porabi manj energije in ga je lažje skladiščiti. Leta 2016 je EPA podelil te patente.
Nato se je razprava razplamtela. Ne samo okoljske organizacije, tudi številne pivovarne in kmetijski proizvajalci se borijo proti praksi patentiranja bioloških virov. Trdijo, da patenti za floro in favno ogrožajo biološko raznovrstnost in vodijo v smeri »monopola na življenje«, ožajo možnosti za vzrejo, blokirajo inovacije in preganjajo manjše proizvajalce s trga. Poudarjajo, da je vse to zelo nevarno, zlasti v dobi podnebne krize.
Nasprotniki takšnih patentov pravijo, da bodo na ta način veliki koncerni razširili svoj nadzor nad biološkimi viri in na koncu odločali, kaj bomo gojili na poljih in kaj bomo jedli s krožnikov. Vse to je izjemno zaskrbljujoče na kmetijskem trgu, ki je vse bolj koncentriran. Danes denimo samo štirje koncerni nadzorujejo dve tretjini semenskega trga. Tretjino svetovnega trga pa ima pod kontrolo le eno podjetje: Bayer-Monsanto.
Delni uspeh nasprotnikov patentiranja
Organizacije, ki so se pritožile na patente Carlsberga, so medtem dosegle delni uspeh: EPA je leta 2018 zožala možnosti za pridobitev »patentov za pivo« in močno spremenila pravila o patentiranju rejnih živali in rastlin. Odločeno je, da ne bo več patentov za tisto, kar v bistvu izvira iz bioloških vzrejnih procesov. Takšna doktrina temelji na smernici EU, ki pozdravlja patente na bazi genskih sprememb, ne pa tudi na konvencionalno kmetijstvo.
Ta odločitev EPA je bila dobra, menijo nasprotniki patentiranja, a opozarjajo, da ni jasne opredelitve, kaj so v bistvu biološki vzrejni procesi. Trenutna praksa je, da se tudi naključne mutacije lahko štejejo kot primerne za patentiranje. Koncerni lahko do novitete pridejo na konvencionalen način in jo potem predstavijo kot rezultat genskih sprememb, da bi olajšali pridobitev patenta.
Kaj je bila vsebina tožbe, o kateri je EPA presodil 8. junija?
Pivovarni Carlsberg in Heineken sta prijavila dva patenta za ječmen, ki bi se lahko uporabljal pri proizvodnji piva in drugih pijač. Leta 2016 so dobili patenta EP2384110 in EP2373154. Ta dva patenta se nanašata na ječmen iz običajnega gojenja, njegovo uporabo pri varjenju piva, in pivo, proizvedeno na ta način. Nato je EPA leta 2016 podelil še tretji patent, EP2575433, ki zajema kombinacijo značilnosti ječmena, ustvarjenih z dodatnim križanjem. Vsak od treh omenjenih patentov se nanaša na rastline ječmena, žetev, postopek varjenja, slad, sladico, pa tudi na vse druge vrste pijač, proizvedenih s to metodo.
Kmalu zatem, leta 2017, so številne organizacije spisale pritožbo. Oktobra 2018, po postopku, zaslišanju in analizi argumentov glede prvih dveh patentov, se je EPA odločil, da patente omeji na določene rastline in jih reducira na specifične mutacije, ki vplivajo na okus piva.
To je bil delni uspeh nasprotnikov patentiranja, vendar je EPA še naprej podeljeval patente za konvencionalno gojene rastline. Zato je Keine Patente auf Saatgut! vložila pritožbo zoper odločitve EPA in zahtevala, da se omenjeni patenti v celoti prekličejo. EPA je 8. junija zavrnil pritožbo.
Keine Patente auf Saatgut! opozarja, da je Carlsberg leta 2019 vložil še tri patentne prijave za ječmen in pivo, v katerih ne opisujejo nobene novitete, nobenega tehničnega izuma ali postopka genske modifikacije. Težava je v tem, da želijo patentirati naključne mutacije v genomu ječmena. Zrna ječmena so izpostavljena kemikalijam, da izkažejo širši spekter genetskih sprememb. Nato se v standardnem postopku izberejo tiste mutacije, katerih prednosti so znane od prej. Zrna ječmena s spremenjeno sestavo škroba poenostavljajo proizvodnjo piva. Ta zrna ječmena so bolj primerna za varjenje piva in dlje ohranjajo svež okus piva.
Več iz rubrike
Zgodba avtomobilskega dobavitelja v postopku transformacije
Zapleten proces prehajanja iz klasičnih montažnih postopkov v nove proizvodne procese
Razbijamo mite: kako resnično voditi finance podjetja
Ste podjetnik, ki skrbi za finance v podjetju? Če vas zanima, kako do finančne varnosti in uspešnosti, se prijavite na brezplačni webinar Bilance niso finance.