Vohunska afera: Volkswagen išče »špijuna«

Volkswagnova delovna skupina je imela občutljivo nalogo. Družba se namreč že leta prepira s skupino dobaviteljev Prevent - v letu 2016 je šlo celo tako daleč, da so tekoči trakovi v Wolfsburgu in drugih tovarnah več dni stali, ker avtomobilske prevleke in deli za menjalnike iz podružnic podjetja Prevent niso bili dostavljeni.

VW je leta 2018 želel prekiniti vezi s podjetji, ki pripadajo bosansko-nemškemu poslovnežu Nijazu Hastorju. Razlog za to so zapleti poleti 2016, ko sta družbi ES Guss in Cartrim prekinili dobavo, ker naj bi VW kršil enega od prejšnjih dogovorov.

Dokler razmerje ni bilo prekinjeno, se je delovna skupina, imenovana »Projekt 1«, ukvarjala s tem, kako naj VW ravna s spornim dobaviteljem. Po uradnih informacijah je imela notranja ekipa VW nalogo, da »prepreči nadaljnjo škodo podjetja, njegovih kupcev, zaposlenih in dobaviteljev.« Odkrito so razpravljali o vseh možnih rešitvah, vendar so bile številne tudi zavrnjene.

To ni bil organ odločanja. Za ekipo sta bila odgovorna takratni vodja nabave Francisco Javier Garcia Sanz in direktor nabave znamke VW Ralf Brandstätter. Brandstätter je zdaj postal glavni direktor osebnih avtomobilov znamke VW.



Konec koncev je bil Prevent »postopno ukinjen« kot dobavitelj, kot pravi podjetniški žargon. Z drugimi besedami: Prevent ni več prejel nobenih naročil, pogodbeno razmerje pa se je izteklo.

Podrobnosti pogovorov delovne skupine so zdaj objavljene na spletu. Business Insider je namreč objavil izvlečke skoraj 50 ur zvočnih posnetkov iz let 2017 in 2018.

Kdo je skrivoma posnel pogovore in iz katerih razlogov?

Pri VW so preiskave že v teku. »Zelo smo bili šokirani, ko so nas obvestili, da so bili dokumentirani notranji, zaupni sestanki. Primer bo seveda preiskan,« so v nedeljo sporočili iz Wolfsburga. Tiskovni predstavnik Preventa pa je dejal, da podjetje ni povezano s posnetki.

Po informacijah iz posnetkov, je šlo v ekipi tudi za razpravo o tem, kako bi družini Hastor lahko preprečili prevzem proizvajalca avtomobilskih sedežev ter naslonjal za roke in glavo Grammer. Slišati je kar nekaj razprav z BMW-jem in Daimlerjem ter finančnimi vlagatelji. VW očitke zanika in trdi, da je šlo za usklajeno akcijo z drugimi proizvajalci avtomobilov.
S pravnega vidika bi bila takšna ureditev precej občutljiva, saj bi lahko ogrozila svobodno konkurenco.

Odprti številni sodni postopki

Ozadje vohunskega incidenta v VW bi lahko bili številni odprti sodni postopki, s katerimi se VW in Prevent spopadata na sodišču. Prevent je vložil tožbo v Združenih državah in zahteva 750 milijonov dolarjev odškodnine zaradi domnevnega pritiska na dobavitelje. Po drugi strani VW za leto 2016 zahteva povrnitev škode - nekaj več kot 100 milijonov evrov - zaradi zamrznitve dostave.

Kot pravijo pri podjetju Prevent, je dobrih deset zadev trenutno v postopku samo pred nemškimi sodišči. Prevent se prav tako toži z Daimlerjem - tudi tu ni več dobavitelj.

Razlog za vohunjenje ostaja nejasen. Po nekaj letih pa bo verjetno težko najti konkretne dokaze.